Združenje novinarjev in publicistov
Ima Ali Žerdin na Dnevniku težave? natisni
Ljubljana, 6.4.2009 - Častno razsodišče društva novinarjev Slovenije vodi novinarka Dnevnika Ranka Ivelja, časopis pa ima novega urednika Alija Žerdina. Poročanje na njihovem spletnem portalu o sodbi prvostopenjskega sodišča o primeru Grah kaže, da imata oba v svoji hiši zelo malo vpliva ali pa, da se požvižgata na profesionalne standarde. O primeru Grah so objavili veliki daljši odziv društva novinarjev kot poročilo, ki bi predstavilo vsebino sodbe. "Spregledali" pa, da je izjava DNS klasičen primer zavajanja javnosti s prikrivanjem pomembnih dejstev, zapisanih v sodbi prvostopenjskega sodišča. In da pomeni le eno plat medalje.

V ZNP smo na zavajanje javno opozorili. Z nekritično objavo izjave DNS je bralce zavajal tudi spletni portal Dnevnika, ki si kasneje ni upal objaviti pojasnila ali popravka, ko je bil z javno izjavo ZNP opozorjen, da gre za zavajanje in v čem  je manipulacija. Razlog je najverjetneje preprost: izjava društva novinarjev je bila urednikom na Dnevniku najverjetneje všeč, ker črni njim konkurenčen časopis Delo, za resnico in pošteno informiranje pa jim je očitno malo mar.

Kodeks etike določa:  

 

»Novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov.«

 

Navajamo sporni zapis s spletnega portala Dnevnika.

 

Delovno sodišče je zavrnilo Grahovo tožbo zoper časopisno hišo Delo

Slovenija - sreda, 01.04.2009 12:21 (sta) Ljubljana - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v tožbi nekdanjega dunajskega dopisnika časnika Delo in zdaj novinarja zunanjepolitične redakcije omenjenega časnika Matije Graha zoper časopisno hišo Delo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove iz razloga nesposobnosti zavrnilo vse tožbene zahtevke Graha. Grah je v svoji tožbi sodišču med drugim predlagal, naj ugotovi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe nezakonita, da njegova prejšnja pogodba o zaposlitvi še traja in mu je zato delodajalec dolžan omogočiti delo poročanja iz dunajskega dopisništva, pa tudi, naj časopisni hiši naloži izplačilo razlike med Grahovo prejšnjo plačo dopisnika in sedanjo plačo komentatorja in ostale prejemke z zamudnimi obrestmi.Poleg tega je Grah sodišču predlagal še, naj ugotovi, da je nova pogodba za delovno mesto komentatorja pri časniku Delo, ki jo je Grah podpisal ob odpovedi pogodbe za dopisnika, nična, da je časopisna hiša Delo dolžna Grahu povrniti vse stroške postopka ter še nekatere podredne tožbene zahtevke.Sodišče je vse Grahove predloge v tožbi zavrnilo. Kot je med drugim zapisalo v sklepu, je na podlagi izpovedbi zaslišanih prič Danila Slivnika, Petra Jančiča, Slavka Bogataja in Stojana Žitka, kot tudi na podlagi pisne ocene odgovornega urednika ugotovilo, da je bil postopek ocenjevanja Grahovega dela izveden v skladu z določbami veljavnega pravilnika.Zato po mnenju sodišča Grahovo zatrjevanje, da je šlo pri oceni za politični konstrukt, na pravilnost in objektivnost ocene nima vpliva. Grahu namreč po mnenju sodišča ni uspelo dokazati, da je ocena njegovega dela, ki jo je podal odgovorni urednik, rezultat političnih dogovorov med Slivnikom, Jančičem, Bogatajem in Žitnikom.Sodišče v sodbi med drugim še dodaja, da iz listinskih dokazov, ki jih je Grah predložil kot dokaz, da je pri njegovem odpoklicu šlo za politično ozadje, ni moč razbrati, da je bil cilj političnih dogovarjanj ravno njegov odpoklic.

 

Ostri odziv Društva novinarjev Slovenije

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v delovnem sporu med novinarjem Dela Matijo Grahom in časopisno hišo Delo razsodilo, da je bil predčasni odpoklic Matije Graha z dopisniškega mesta na Dunaju upravičen, odpovedni razlog, to je domnevna Grahova nesposobnost, pa utemeljen.Dopisnika Graha je aprila 2007 predčasno odpoklical takratni odgovorni urednik Dela Peter Jančič, zaradi dopisnikovega »neizpolnjevanja kriterija objektivnosti« pri poročanju o ustavnem zakonu o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Grah je na sodišču med drugim zatrjeval, da je bil sankcioniran zaradi izraženega mnenja in v ta namen sodišču predložil dva članka (analitični komentar in intervju), zaradi katerih se je po njuni objavi moral zagovarjati pred odgovornim urednikom. Oba navedena članka sta bila zelo kritična do ravnanj zunanjega ministrstva in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Hkrati se je Grah skliceval na 21. člen zakona o medijih, ki določa, da se »novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.«Toda delovno sodišče se v presojo objektivnosti omenjenih dveh člankov sploh ni spuščalo. Celo več, Graha je spoznalo za nesposobnega, ne da bi od delodajalca zahtevalo, da domnevno dopisnikovo neobjektivnost dokaže z dopisnikovimi članki. Tako je bil Grah spoznan za nesposobnega, njegovo pisanje pa za neobjektivno, ne da bi bili sodišču predloženi članki, ki bi to neobjektivnost dokazovali. Ker ni znano, kateri članki naj bi bili neobjektivni, sodišče ne samo da ni opravilo (in ni moglo izvesti) presoje njihove (ne)objektivnosti, ampak tudi ne presoje, ali gre za mnenjske članke, pri katerih novinarja ščitijo zaščitna določila 21. člena zakona o medijih.Grah je na sodišču utemeljeval tudi neskladnost njegove sedanje pogodbe o zaposlitvi z zakonom. V pogodbi sploh ni naveden medij, v katerem je zaposlen, ampak je zaposlen kar neposredno pri podjetju Delo. Tudi mnogi drugi novinarji Dela imajo takšne pogodbe. Ker v pogodbi ni naveden medij, ni jasno, katero programsko zasnovo je novinar dolžan spoštovati. Kljub jasni določbi 17. člena o medijih, po katerem je programska zasnova medija »sestavni del pogodbe o zaposlitvi«, delovno sodišče tudi te pomanjkljivosti ni spoznalo za neskladne z zakonom.V Društvu novinarjev Slovenije smo sodbo sodišča skupaj s pravniki, s katerimi sodelujemo, natančno preučili. Nedopustno je, da je sodišče zavestno spregledalo določbe zakona o medijih in ni izvedlo nobenih postopkov preverjanja pavšalne ugotovitve odgovornega urednika Dela. S tem je odreklo novinarju Grahu elementarne pravice, ki so tako po ustavi kot delovni zakonodaji zagotovljeni vsem zaposlenim v Sloveniji. Društvo novinarjev Slovenije se ne izreka in ne posega v končno odločitev sodišča, saj spoštujemo sodno oblast. Da pa sodišče ni preverilo navedb in da je zavestno popolnoma spregledalo tako pomembno določbo zakona o medijih, ki predstavlja zakonsko izvedbo ustavne določbe o svobodi govora, pa je popolnoma nesprejemljivo. Primer je nesprejemljiv tudi za evropsko novinarstvo, saj gre za kršitev elementarnih demokratičnih standardov. Ker gre za tako pomemben primer in tako nevarno sodbo, bo Društvo novinarjev Slovenije za pomoč zaprosilo več vrhunskih pravnikov in Matiji Grahu pomagalo v nadaljnjih postopkih. Ocenjujemo namreč, da gre za sodbo, ki nevarno posega v svobodo govora in avtonomijo slehernega slovenskega novinarja.

 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.