V 87. letu starosti je umrl novinar in publicist Viktor Blažič. Novembra lani ga je predsednik republike zaradi njegovega novinarskega dela odlikoval z redom za zasluge. ZNP pa mu je lani podelil Meškovo nagrado za življensko delo pri osveščanju družbe. V nadaljevanju objavljamo utemeljitev nagrade, ki jo je takrat spisal predsednik odbora za podeljevanje Meškovih nagrad Boštjan M. Turk.

Združenje novinarjev in publicistov lastnike medijev poziva, naj kljub finančni krizi novinarjem zagotovijo primerno socialno varnost in primerno plačilo. Slednje še posebej velja za mlade novinarje in novinarje, ki si zaradi starosti težje najdejo drugo primerno zaposlitev.

V zadnjih letih smo namreč vse bolj priča praksi, ko mediji novinarjev ne želijo zaposliti in jih silijo, da postanejo samostojni podjetniki. Ti pa nato praviloma brez pogodb, zanje opravljajo isto delo, kot so ga pred tem. Pri tem se jim honorar ne zviša ali pa se zviša le toliko, da lahko novinarji plačujejo le minimalne socialne prispevke, kar pomeni, da mediji praktično celotno breme, ki bi jim ga prinesla zaposlitev novinarja, prenesejo na slednjega. Ta pa mora poleg prispevkov za socialno varnost plačati še davek od honorarja, vodenje knjigovodstva, stroške prevoza na in z dela in podobno. Povečini gre za mlade novinarje, ki so tako na slabšem od njihovih nekoliko starejših kolegov.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) protestiramo zoper cenzorski poseg, ki se je zgodil dne 30.3. na Planet TV, ko je vodstvo tega medija v zadnjem hipu umaknilo s sporeda dokumentarno oddajo Maske demokracije. To se je zgodilo potem, ko se je predstavnik večinskega lastnika te medijske hiše, tj. grške korporacije Antenna Group, sestal s predsednico vlade Alenko Bratušek, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi umik omenjene oddaje zahteval direktor te korporacije za jugovzhodno Evropo.

Ob svetovnem dnevu svobode tiska lahko v Sloveniji z žalostjo ugotavljamo, da je medijska svoboda v državi v zadnjih dvajsetih letih nazadovala. Pritiski na novinarje postajajo v zadnjih letih močnejši tudi zaradi gospodarske krize. Veliko je primerov, ko medijska hiša zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi svojega svetovnega nazora. Samocenzura se zato še povečuje, zato potrebe po cenzuri niti več ni velike. Slvoenska zakonodaja je ena najstrožjih na svetu, ko gre za osebne podatke, pa čeprav gre za javne osebnosti. A žal so nekatere javne osebnosti bolj zaščitene kot druge. Zakonodaja, ki si jo nekateri v izvršni oblasti razalgajo po svoje, je velikokrat ovira za marsikaterega raziskovalnega novinarja. V oči bode primer cenzure na televiziji, ki se je zgodila takoj po sestanku predsednice vlade s predstavnikom lastnika televizije. Napovedani in oglaševani dokumentarni film o opozicijskemu voditelju je moral v bunker. Tako kot se je to dogajalo pred padcem berlinskega zidu.

Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov (2. 5. 2014)