Ljubljana, 3.4.2009 - V odzivu na še nepravnomočno sodbo delovnega sodišča, ki je v celoti zavrnilo tožbo Matije Graha proti časopisni hiši Delo, ki jo je novinar sprožil, ker urednik ni sprejel odločitve, da mu podaljša dopisniški mandat na Dunaju  in ga je prerazporedil v zunanjepolitično redakcijo, upravni odbor društva novinarjev znova (kot že večkrat v prejšnjih letih) manipulira, ko izpušča pomembna dejstva iz sodnega spora in dogajanj v uredništvu.

Da mu ne bo podaljšal mandata se urednik ni odločil - kot podtika društvo novinarjev -  da bi novinarja sankcioniral za dva objavljena zapisa. Iz razlage sodišča je jasno razvidno, da je bil razlog splošna slaba ocena dopisnikovega dela zaradi neupoštevanje kriterija objektivnosti pri obveščanju javnosti, ker se novinar ni držal načela, da mora korektno pridobivati in predstavljati tudi stališča tistih, katerih delo kritizira ali s katerimi se ne strinja.  Ta ocena ima temelj v izrecnih določbah  programske zasnove časopisa Delo. Novinar je bil na pomanjkljivo obveščanje opozorjen in opozorjen je bil tudi,  da je ravnanje, ko zaradi osebnih sporov zavrača komuniciranje s pomembnimi akterji, neprofesionalno. A je pri tem vztrajal, kar je uredništvu povzročalo težave tudi na način, da so morali dopisnikovo delo opravljati drugi novinarji iz Ljubljane.

Programska zasnova uredništva Dela določa: »Delo si prizadeva za verodostojno poročanje in ustvarjanje javnega mnenja. Pisanje mora biti objektivno uravnoteženo in potrjeno iz čim več možnih različnih, med sabo neodvisnih virov.«

Upravni odbor društva novinarjev ravna do javnosti nekorektno, ko zamolči, kaj je bil razlog urednikove odločitve (ki ga v sodbi sodišče korektno navaja) in navaja le mnenje novinarja, ki toži, mnenje novinarja pa je sicer zelo podobno obtožbam že večkrat zapisanih v javnih izjavah društva in sindikata novinarjev v zadnjih letih, ki so bile poslane celo politikom, naj posredujejo v sporu v časopisu in ki jih je društvo celo internacionaliziralo in skušalo z vsem tem kot kaže vplivati na razplet sodnega spora.

Čeprav zapisa, o katerih govori društvo novinarjev, nista bila razlog za odločitev urednika Dela, pa je neresnična tudi argumentacija, ki jo uporablja upravni odbor DNS,  da sta omenjena zapisa povsem nesporna z vidika programske zasnove Dela, v kateri med drugim piše tudi:  »Člani uredništva imajo sicer neodtujljivo pravico do življenjskih in svetovnonazorskih prepričanj, vendar jih ne smejo v svojih prispevkih vsiljevati bralcu.« O tem, ali sta bila omenjena zapisa - s sklicevanjem nanju skuša novinar doseči, da bi ga sodišče vrnilo na položaj dopisnika na Dunaju -  kršitev kriterijev objektivnosti, uravnoteženosti in prepovedi vsiljevanja osebnih prepričanj novinarja bralcem, je zagotovo mogoča resna strokovna razprava v okviru časopisne hiše Delo.  Je pa takšna razprava nemogoča, če upravni odbor DNS zamolči, kakšna so pravila, ki jih določa programska zasnova največjega časopisa v državi, ki je do novinarjev veliko bolj zahtevna kot v drugih medijih v državi in če skušajo o tem razpravljati novinarji iz medijev, ki imajo drugačne standarde ravnanja, kar kaže tudi vsebina izjave UO DNS, ko z  izpuščanjem pomembnih dejstev zavajajo javnost.

Izjavo je soglasno potrdil Upravni svet

Združenja novinarjev in publicistov

Predsednik

Peter Jančič 

Objavljamo tudi celotno izjavo DNS

IZJAVA DNS OB ODLOČITVI DELOVNEGA SODIŠČA V PRIMERU ODPOKLICA MATIJE GRAHA


Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v delovnem sporu med novinarjem Dela Matijo Grahom in časopisno hišo Delo razsodilo, da je bil predčasni odpoklic Matije Graha z dopisniškega mesta na Dunaju upravičen, odpovedni razlog, to je domnevna Grahova nesposobnost, pa utemeljen.

Dopisnika Graha je aprila 2007 predčasno odpoklical takratni odgovorni urednik Dela Peter Jančič, zaradi dopisnikovega »neizpolnjevanja kriterija objektivnosti« pri poročanju o ustavnem zakonu o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Grah je na sodišču med drugim zatrjeval, da je bil sankcioniran zaradi izraženega mnenja in v ta namen sodišču predložil dva članka (analitični komentar in intervju), zaradi katerih se je po njuni objavi moral zagovarjati pred odgovornim urednikom. Oba navedena članka sta bila zelo kritična do ravnanj zunanjega ministrstva in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Hkrati se je Grah skliceval na 21. člen zakona o medijih, ki določa, da se »novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.«

Toda delovno sodišče se v presojo objektivnosti omenjenih dveh člankov sploh ni spuščalo. Celo več, Graha je spoznalo za nesposobnega, ne da bi od delodajalca zahtevalo, da domnevno dopisnikovo neobjektivnost dokaže z dopisnikovimi članki. Tako je bil Grah spoznan za nesposobnega, njegovo pisanje pa za neobjektivno, ne da bi bili sodišču predloženi članki, ki bi to neobjektivnost dokazovali. Ker ni znano, kateri članki naj bi bili neobjektivni, sodišče ne samo da ni opravilo (in ni moglo izvesti) presoje njihove (ne)objektivnosti, ampak tudi ne presoje, ali gre za mnenjske članke, pri katerih novinarja ščitijo zaščitna določila 21. člena zakona o medijih.

Grah je na sodišču utemeljeval tudi neskladnost njegove sedanje pogodbe o zaposlitvi z zakonom. V pogodbi sploh ni naveden medij, v katerem je zaposlen, ampak je zaposlen kar neposredno pri podjetju Delo. Tudi mnogi drugi novinarji Dela imajo takšne pogodbe. Ker v pogodbi ni naveden medij, ni jasno, katero programsko zasnovo je novinar dolžan spoštovati. Kljub jasni določbi 17. člena o medijih, po katerem je programska zasnova medija »sestavni del pogodbe o zaposlitvi«, delovno sodišče tudi te pomanjkljivosti ni spoznalo za neskladne z zakonom.

V Društvu novinarjev Slovenije smo sodbo sodišča skupaj s pravniki, s katerimi sodelujemo, natančno preučili. Nedopustno je, da je sodišče zavestno spregledalo določbe zakona o medijih in ni izvedlo nobenih postopkov preverjanja pavšalne ugotovitve odgovornega urednika Dela. S tem je odreklo novinarju Grahu elementarne pravice, ki so tako po ustavi kot delovni zakonodaji zagotovljeni vsem zaposlenim v Sloveniji. Društvo novinarjev Slovenije se ne izreka in ne posega v končno odločitev sodišča, saj spoštujemo sodno oblast. Da pa sodišče ni preverilo navedb in da je zavestno popolnoma spregledalo tako pomembno določbo zakona o medijih, ki predstavlja zakonsko izvedbo ustavne določbe o svobodi govora, pa je popolnoma nesprejemljivo. Primer je nesprejemljiv tudi za evropsko novinarstvo, saj gre za kršitev elementarnih demokratičnih standardov. Ker gre za tako pomemben primer in tako nevarno sodbo, bo Društvo novinarjev Slovenije za pomoč zaprosilo več vrhunskih pravnikov in Matiji Grahu pomagalo v nadaljnjih postopkih. Ocenjujemo namreč, da gre za sodbo, ki nevarno posega v svobodo govora in avtonomijo slehernega slovenskega novinarja.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

V upravnem odboru DNS so: