Združenje novinarjev in publicistov
Nadzor novinarjev v novi dimenziji natisni

Ob zgodbi, ki jo je v "Aferi Patria" objavil ljubljanski Dnevnik, kako so policisti preverjali, čigavi sta dve številki državnih tožilk, bi moral vsak novinar dvigniti obrvi. To »preverjanje« je praviloma povezano tudi z novinarstvom. Na zadnji podoben primer smo v združenju opozorili z zapisom "Nadzor telefonov novinarjev in urednikov".

Policisti  brskajo po izpiskih prometnih računov novinarjev in še ne tako daleč nazaj so novinarje »vabili« tudi na t.i. »informativne pogovore«, da bi zvrtali, od kod dobivajo informacije. V narekovajih je beseda »vabili« zapisana zato, ker če sam nisi hotel na pogovor, so te pripeljali na silo. Kar je na lastni koži nekoč izkusil Uroš Slak in ker so dogodek posnele kamere javne RTV, se je o tem lahko prepričala tudi javnost. Telefonskih pogovorov novinarjev policisti seveda niso preverjali, ker bi ti zagrešili kakšne zločine. Le opravljali so svoje delo. Zakon o kazenskem postopku te države so napisali pravniki, ki živijo še v prejšnjem sistemu, ko je veljalo, da so novinarji družbenopolitični delavci. In zakon je še vedno tak. Vsebuje namreč zavezo, da morajo novinarji varovati državne, vojaške in druge skrivnosti, če jih objavijo jih lahko - čisto po zakonu - država namreč nadzoruje, preverja njihove telefonske klice in druge oblike komunikacije in končajo lahko tudi v zaporu.

So nameravali policisti na informativni pogovor povabiti (privesti) generalno državno tožilko Barbaro Brezigar? Da bi kakšen novinar zaradi izdaje zaupnosti oblasti končal v zaporu, se je v Sloveniji celo že zgodilo. Ampak še v prejšnjem sistemu. Šlo je za Janeza Janšo, ki je bil sicer takrat tudi kandidat za predsednika ZSMS, povezano pa je bilo z dogajanjem na tedniku Mladina in znamenito afero JBTZ. Po svetu pa - ko gre za novinarstvo - je kaj takšnega kvečjemu mogoče v kakšni afriški državi in v vojnem stanju (iz te zgodbe izpuščamo socialistične imperije svobode, ker tam je bilo pa tega preveč).

Zabavni del zgodbe o policijskem preverjanju, ali je Barbara Brezigar komunicirala z nekom, katerega telefon so preverjali policisti, je v dilemi, ali so nameravali morebiti še njo povabiti na informativni pogovor in - če ne bi prišla prostovoljno - za to uporabiti prisilna sredstva. Da bi pač izvedeli, o čem se državni tožilci pogovarjajo. To je za policijo gotovo zanimivo. Vsakega zanima, o čem govori njegov šef, ki vodi postopek. V tej državi si je to, da bi  policisti na policijo privedli generalno državno tožilko na »informativni pogovor«, celo mogoče zamisliti. Ker vlada levica, so tisti, ki bi želeli diskreditirati tožilko, ki naj bi veljala za bolj desno, pač zaščiteni in si lahko veliko dovolijo. To zagotovo kažejo objave zaupnih podatkov v Dnevniku. No, nerodno pa je, da ta tožilka ni ravno lahek plen. Je izkušena in bistra, pa še zakon njen položaj precej bolj ščiti kot denimo položaj premierjevega svetovalca Dimitrija Rupla.

Oseba, katere klice so policisti preverjali, je najverjetneje Darko Njavro, ki je dovolj razvpit, da so z njim seveda govorili tudi številni novinarji. Zaradi povsem službenih razlogov. Ni čisto jasno, ali bo Rok Praprotnik objavil še podatke, katere novinarje je policija ujela pri komunikaciji z Njavrom, kot jih je ne tako daleč nazaj, ko je Andreja Bajuka obtožil izdaje državnih skrivnosti, razkril pa policijski dokument, ki je dokazoval, da je policija nadzirala - medij. Namreč novinarja, sedaj direktorja televizije, Jožeta Možino. Sodnik je sicer zavrnil, da bi policija smela preiskati  še pisarne na RTV. Dokazov o kakšni Možinovi izdaji zaupnosti policija ni uspela najti: prav nasprotno, iz dokumentacije je bilo razvidno, da policiji tega ni uspelo dokazati in bi zato tudi podatke o nadzoru telefona javne televizije morali uničiti. Si predstavljate, da bi odločili obratno in Možino strpali v zapor, ker so na tv objavili zgodbo o neki aferi, povezani  z LDS?

Namesto tega, da bi direktorja javne televizije obtožili, obsodili ali celo stlačili v zapor, so se dokumenti, ki bi morali biti uničeni, pojavili na spletni strani Dnevnika, da bi diskreditirali Andreja Bajuka. Ni znano, da bi bil kak policist ali kdo drug (tožilec ali sodnik), ki je imel opravka z zaupno dokumentacijo o nadzoru telefona Možine kakorkoli kaznovan, ker je kršil zakon - namesto, da bi dokumentacijo uničil, so jo poslali medijem (zgodilo se je še za časa prejšnje vlade Janeza Janše). Po domače se temu reče zloraba zaupnih preiskovalnih podatkov v politične namene. Logično je, zakaj je bila zgodba, ki jo je takrat objavil Dnevnik, uperjena proti Bajuku in da je šele podrobnejše preverjanje pokazalo, da je šlo pravzaprav za policijski nadzor medija: javne televizije namreč in ne ravno Bajuka.

Kakšna je povezava s sedanjim primerom o policijskem poizvedovanju, ali se je Brezigarjeva pogovarjala z Njavrom, ki se je znašlo objavljeno v Dnevniku? Hipotetično je sicer  mogoče, da policija trenutno preverja Praprotnika in išče, kdo iz policije je z njim govoril. No, je pa to malo verjetno. Prav mogoče je, da to objavo kdo celo proslavlja.

Povezava pa je, da je  Brezigarjeva nekoliko povezana s tovrstnimi nadvse zaupnimi policijskimi zgodbami. Nekoč je pač ujela Draga Kosa, da je na ne ravno zakonit način pridobil podatke o telefonskih klicih novinarja javne RTV Tomaža Ranca v aferi Vič Holmec, ki je bila predvsem afera o zlorabah policije v politične namene. Manipulirali so z mediji, lansirali lažnive »zaupne« zgodbe.  Rancu je v sodnem sporu uspelo dokazati, da je bilo celo kasnejše sodno dovoljenje tega Kosovega nadzora nezakonito in dobil je odškodnino zaradi posega v temeljne pravice in svoboščine.

Konflikt je skratka med takšnimi, ki se spoznajo in niso niti malo naivni. Čisto mogoče je, da bo še vroče in zabavno. Ne le v aferi Patria, tudi pri tem, ali kdo morda zlorablja pooblastila in izdaja zaupnosti iz preiskovalnih postopkov za povsem politične cilje. Pazite: ne novinarji. Delo teh je, da iščejo in javnosti razkrijejo zarote in zlorabe, ki se skrivajo za vsemi temi zaupnostmi.  Na katerikoli strani že.

(pj)

 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.