Vlada je resda zakon pripravljala dolgo in z javno razpravo, kar je pohvalno. A kaj pomaga, če pa glede kvot t. i. slovenske glasbe mnenja novinarske stroke ni upoštevala. Politikov in vlade denimo, glede tega mnenje novinarske organizacije ZNP sploh ne zanima. Častni izjemi sta poslanski skupini SD in NSi, ki sta ZNP povabili na sestanek in se vsaj pozanimali, kaj o novinarskem zakonu menijo novinarji.

Kvote t. i. slovenske glasbe posegajo v uredniško avtonomijo, kar omejuje svobodo govora. Le-ta pa je ustavna kategorija. Posebej smešne so razprave o glasbi novejšega in starejšega datuma, kar je v nasprotju s svobodnim tržnim gospodarstvom. Ali bodo politiki naslednjič uvedli tudi kvote za mlajše in neuveljavljene novinarje v časnikih?

Slovenstvo kot tako je v marsičem ogroženo. Tu država ne stori veliko. To vidimo tudi po tem, da otroci iz generacije v generacijo znajo manj slovenskih ljudskih pesmi. Da bi v šolstvu kaj naredili zaradi pešanja narodne identitete, vlada ne pomisli. Zato raje zaščiti popevkarico, ki grški pop zvezdi ukrade melodijo in zanjo napiše solzave ljubezensko-erotične stihe. Kvote bi bile načeloma smiselne le, če bi s tem radijske postaje vrtele več kakovostne glasbe, vključno tudi s slovensko ljudsko in zborovsko pesmijo.

Žalostno je, da bo zakon finančno obremenil najmanjše in najbolj ranljive – lokalne radijske postaje. To za marsikoga v Ljubljani sploh ni problem, kar je posebej žalostno.

TIno Mamić, predsednik ZNP (28. 1. 2016)