V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) policijo in tožilstvo pozivamo k preiskavi sumov kaznivih dejanj nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković in za zdaj neznanih oseb iz parlamentarne preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank.

Iz tajnih posnetkov pogovorov Vukovićeve s poslanko Tamaro Vonta, ki jih je 4. marca ob 23.59 na družbenem omrežju Facebook objavil žvižgač Maske padajo #nismofejk (pristnost posnetkov je nazadnje javno potrdil sodelavec Inštituta Jožef Stefan Matjaž Leskovar), namreč izhaja, da je bila Vukovićeva podrobno obveščena o podatkih, ki jih je zbirala omenjena preiskovalna komisija, čeprav so ti tajni, Vukovićeva pa ni bila pristojna za vpogled vanje. Pri tem je šlo tako za osebne podatke novinarjev kot poslovne podatke nekaterih opozicijskih medijev, ki jih je preiskovala komisija, in njihovih naročnikov.

S tem obstaja sum storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 260. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-1), sum zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1 in sum zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1. 

Kazniva dejanja so bila po našem prepričanju storjena s tem, da je Vukovićeva, ne da bi bila do tega upravičena, protipravno pridobila vpogled v zaupne podatke parlamentarne preiskovalne komisije državnega zbora in osebne podatke oseb, ki jih je ta preiskovala, medtem ko so ji neznane uradne osebe v komisiji ta vpogled nezakonito omogočile.

Po drugem odstavku 260. člena KZ-1 se kaznuje oseba, ki protipravno pride do tajnih podatkov z namenom neupravičene uporabe ali jih brez dovoljenja javno objavi. V tem primeru gre za protipravno pridobitev tajnih podatkov (že sam neupravičen vpogled zadostuje za izpolnitev znakov dejanja), saj Vukovićeva ni bila članica komisije in ni imela uradnega dostopa do njenih dokumentov, podatki pa so bili več kot očitno uporabljeni za politične cilje. Posredovanje podatkov naprej pri tem ni nujno za kaznivost.  Če so podatki osebni (npr. davčni podatki Fursa), bi lahko šlo tudi za zlorabo osebnih podatkov po prvem in drugem odstavku 143. člena KZ-1, ki kaznuje nepooblaščeno obdelavo ali pridobivanje osebnih podatkov brez zakonske podlage. 

Pri uradnih osebah komisije, ki so očitno Vukovićevi omogočile vpogled v podatke, bi lahko šlo za kaznivo dejanje po prvem odstavku 260. člena KZ-1. Ta kaznuje uradno osebo, ki v nasprotju z dolžnostmi sporoči, izroči ali omogoči dostop do tajnih podatkov. Dodatno bi lahko šlo za zlorabo uradnega položaja po prvem ali tretjem odstavku 257. člena KZ-1, če se je s tem pridobila nepremoženjsko korist sebi ali drugemu (npr. politični stranki). Pri tem so bili podatki več kot očitno uporabljeni tudi za politične cilje.

Policijo in tožilstvo pozivamo, da vse omenjene sume kaznivih dejanj proučita in v kolikor ugotovita kršitve zakona, sproži kazenski pregon.

Upravni odbor ZNP, 11. marec 2026