V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) nismo presenečeni nad dejstvom, da je ministrica za kulturo in sokoordinatorka Levice Asta Vrečko vložila tožbo proti tedniku Demokracija oziroma proti izdajatelju tega medija, to je podjetju Nova obzorja. Je pa takšno dejanje pokazatelj njenega odnosa do medijske svobode in njene politične kulture nasploh. S tem pa tudi agende stranke, ki jo vodi. Ob tem tudi opozarjamo, da je ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, hkrati s strani države zadolženo za medijsko regulativo, kar vzbuja še posebno skrb.

Kontrola oblasti s strani medijev je eden od temeljev demokratične družbe. Po eni strani razumemo, da je potrebno medijske laži zavrniti, vendar za to obstajajo drugi instrumenti, povezani s pravico do popravka, kot jo zagotavlja obstoječi zakon o medijih. Ni nam znano, da bi se Asta Vrečko poslužila tega instrumenta, pač pa je uporabila institut ustrahovanja opozicijskega medija preko tožbe, s čimer javnosti sporoča, da mediji ne smejo dregati v občutljive škandale, kot je denimo afera Fotopub. Kot je znano, se glavni akter afere, sicer osumljenec več kaznivih dejanj, že tri leta in pol izogiba vročitvi obtožnice, kar kaže na to, da s strani slovenskih oblasti očitno uživa posebno zaščito. Tednik Demokracija je v osmi letošnji številki povsem legitimno izpostavil prav to vprašanje, namreč zakaj po tolikem času glavni osumljenec ostaja na begu in kdo ga pri tem ščiti, pri tem pa tudi opozarja na politične povezave osumljenca s koalicijo, zlasti stranko Levica.

V ZNP ocenjujemo, da gre v primeru tožbe proti Demokraciji za tipičen primer t. i. SLAPP tožbe. Zanimivo in pomenljivo je, da je zakon o preprečevanju tovrstnih tožb začel veljati dva dni po napovedi Aste Vrečko o vložitvi tožbe proti Demokraciji. Naj spomnimo, da gre pri SLAPP tožbah za strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja oziroma tako imenovane SLAPP-tožbe. Prinaša ukrepe za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje in preprečevanje javne razprave. Ob tem naj spomnimo, da je tožbo zoper Demokracijo vložil tudi premier Robert Golob, pa tudi trojica poslank Svobode. Gre torej že za pet primerkov slapp tožb. Tudi če bi sodišče v vseh petih primerih dalo prav tožnikom, bi sodbe v presoji Evropskega sodišča za človekove pravice padle, kar je pokazala nedavna razsodba tega sodišča v primeru Branko Grims vs. Mladina.

Vložitev takšne tožbe zgolj mesec dni pred volitvami pa tudi razodeva velik strah in negotovost vladajočih političnih akterjev, njihovo moralno moč, pa tudi osebno in politično nezrelost.

Upravni odbor ZNP, 27. februar 2026