Združenje novinarjev in publicistov
Afera Patria: Kje so zdaj dokazi natisni

Ljubljana, 3.2.2009 - Liberalna akademija se je po predvajanju oddaje Resnica o Patriji oglasila z ocenami o finskem in slovenskem novinarstvu, predvsem pa so kot strankarska intelektualna združba v volilnem času na vso moč napadli konkurenta, torej tedanjega premiera Janeza Janšo. Ostro so kritizirali tudi Združenje novinarjev in publicistov, ker smo opozorili, da se s profesionalnega vidika finska oddaja zdi precejšen zmazek in da je sporno ravnanje tistih slovenskih medijev in novinarskih organizacij, ki to prikrivajo javnosti. Na zmerjanja iz Liberalne akademije, ker smo si drznili podvomiti, takrat nismo dolgo odgovarjali; v združenju verjamemo, da dejstva in čas pokažeta resnico in ne glasnost vpitja in zmerjanja.

V združenju še vedno čakamo dokaze za zgodbo finske javne televizije in pričakujemo jih tudi od članov Liberalne akademije, sicer je tisto, kar so v tej aferi počeli, nevredno izobražencev, ki običajno ne slovijo po tem, da bi zaradi politike izgubili pamet.

Javna televizija, ki jo na Finskem pogosto označujejo kot bolj levo usmerjeno, je v svoji oddaji z besedilom in grafično opremo tik pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami zatrdila, da bi naj s svojo preiskavo ugotovili, da je bil slovenski premier Janez Janša podkupljen. Do februarja letos še niso predstavili niti črke d od dokazov za to trditev. Kot smo v združenju že opozorili: o resničnosti ali neresničnosti njihovih trditev ni mogoče nič reči, dokler ne predstavijo kakšnega dokaza. Je pa mogoče reči, da so kršili načelo presumpcije nedolžnosti, ker niso uporabili niti pogojnika za domnevne izsledke predkazenske preiskave finske policije. Če kakšni resni izsledki, ki bi opravičevali takšno trditev, sploh obstajajo.

Oddaja je bila sestavljena z nizanjem namigujočih izjav posameznikov, ki so imeli vsi zelo logične razloge za pristranost, kar je bilo slovenski publiki, ki te posameznike pozna, vsaj razvidno, finski pa nikakor. Glede na strokovno pomoč, ki si jo je finski novinar zagotovil pri delu, pomagal mu je tudi avtor znamenite novinarske peticije Blaž Zgaga, je bil ta profesionalni spodrsljaj razumljiv. Povsem razumljivo pa je tudi bilo, da je liberalna akademija zaradi političnih razlogov na vso moč podpirala omenjeno peticijo in Blaža Zgago in da so bili žalostni, ker njegova vloga pri finski oddaji ni ostala povsem prikrita javnosti.

Združenje je že večkrat opozorilo, da je peticija, ki so jo novinarji predsedniku državnega zbora predajali v času pred zadnjimi predsedniškimi volitvami, za novinarje nekoliko nerodna, vsebovala je namreč preverljivo neresnične trditve in zdi se, da je bila oddaja o Patriji nadaljevanje podobne zgodbe, v kateri novinarji več ne obveščajo pošteno javnosti o dogajanju, ampak skušajo navijaško ustvarjati javno mnenje in manipulirati s svojo publiko.

Na ugovore, da bi naj šlo pri Resnici o Patriji za raziskovalno novinarstvo, ki smo jih slišali tudi iz liberalne akademije, v združenju opozarjamo, da akademiki najverjetneje vedo, da v znanstvenem raziskovanju obstaja nekaj pravil. Podobno velja tudi za novinarsko. Upamo, da se kot znanstveniki ne dokazujejo na podoben način kot finska televizija, da torej nekaj trdijo, niso pa za to pripravljeni navesti čisto nobenih dokazov ali česarkoli, kar bi bilo preverljivo in - vsaj za zdaj - tudi nič ne kaže, da bi karkoli vsaj skušali dokazovati.

V združenju še vedno čakamo dokaze za zgodbo finske javne televizije in pričakujemo jih tudi od članov Liberalne akademije. Če jih ni, je vse kar so v tej aferi počeli, nevredno izobražencev, ki običajno ne slovijo po tem, da bi zaradi politike povsem izgubili pamet.

 

Izjava o aferi, ki jo je združenje potrdilo 3.9.2008:

  

Ločiti resnico od govoric, manipulacij in podlih podtikanj  

Združenje novinarjev in publicistov opozarja na nenavadno stališče finske javne televizije YLE, ki ob ostri obtožbi, izrečeni na račun slovenskega premiera in delovanja slovenske države ter slike, ki so jo s tem ustvarili o njej, ni pripravljena za svoje trditve navesti nobenih dokazov, s katerimi bi potrjevali svojo zgodbo in trditve.

Dramatične novinarske zgodbe, v katerih novinar javnosti prikrije vire in ne predstavi dokazov za svoje trditve, ki bi omogočali preverjanje, so značilnost rumenega tiska.  

V zgodovini slovenskega novinarstva so novinarji že razkrivali korupcijske škandale, a javnost jim je verjela, ker so predstavili tudi dokaze, ki so omogočali preverjanje. Novinarka TVS Lidija Hren je denimo razkrila podpis ministra Maksa Tajnikarja pri spornih poslih v povezavi s Tamom, ki jih je ta pred tem zanikal. 

Združenje opozarja, da so viri, ki jih je novinar predstavil v zgodbi, zaradi očitnega političnega ali poslovnega konfliktnega interesa sporni, česar svoji javnosti novinar ni predstavil. Finska javnost denimo ne pozna že poldrugo desetletje trajajočega konflikta med slovenskim premierom Janezom Janšo in nekdanjim kriminalistom Dragom Kosom, ki je zaznamoval številne podobne afere v zgodovini države.  

Ob tem je morda značilno, da je bila v prispevku prikrita tudi informacija, da je finskega novinarja pri pripravi prispevka po Sloveniji vodil Blaž Zgaga. Omenjeni novinar je lani pripravil mednarodno peticijo z neresničnimi obtožbami proti premieru, ki naj bi bil zaradi vpliva na medije sporen kot predsedujoči v Evropski uniji in to v času, ko je bilo že javno znano, da je premier v konfliktu z lastniki največjih medijev v državi in da nanje nikakor ne more imeti vpliva.  

V združenju pozdravljamo reakcijo slovenskih medijev, ki se trudijo predstaviti vse plati medalje in ločiti resnico od govoric, manipulacij in podlih podtikanj.   


Upravni svet združenja novinarjev in publicistov

 

 



 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.