Ob svetovnem dnevu svobode tiska lahko v Sloveniji z žalostjo ugotavljamo, da je medijska svoboda v državi v zadnjih dvajsetih letih nazadovala. Pritiski na novinarje postajajo v zadnjih letih močnejši tudi zaradi gospodarske krize. Veliko je primerov, ko medijska hiša zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi svojega svetovnega nazora. Samocenzura se zato še povečuje, zato potrebe po cenzuri niti več ni velike. Slvoenska zakonodaja je ena najstrožjih na svetu, ko gre za osebne podatke, pa čeprav gre za javne osebnosti. A žal so nekatere javne osebnosti bolj zaščitene kot druge. Zakonodaja, ki si jo nekateri v izvršni oblasti razalgajo po svoje, je velikokrat ovira za marsikaterega raziskovalnega novinarja. V oči bode primer cenzure na televiziji, ki se je zgodila takoj po sestanku predsednice vlade s predstavnikom lastnika televizije. Napovedani in oglaševani dokumentarni film o opozicijskemu voditelju je moral v bunker. Tako kot se je to dogajalo pred padcem berlinskega zidu.

Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov (2. 5. 2014)

Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena. V letu 2013 je več primerov pokazalo, da so se politični in gospodarski vplivi na medije okrepili. Čeprav je svoboda izražanja zaščitena z ustavo, je samocenzura v slovenskih medijih vsakdanji pojav.

V Združenju novinarjev in publicistov smo ogorčeni ob novici, da je kranjsko okrajno sodišče v odgovoru za zahtevo po varstvu zakonitosti odločbe urada informacijskega pooblaščenca proti tedniku Demokracija v celoti potrdilo odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, s katero je tednik Demokracija zaradi objave dopisovanja sodnika Franca Dobrovnika ter novinarja Mladine Igorja Mekino septembra 2011 v Demokraciji oglobila za 11.600 evrov, novinarko Petro Janša ter urednika Metoda Berleca pa za 1.660 evrov.

Menimo, da gre že pri sami odločbi o prekršku za poskus finančnega pritiska na tednik, ki poroča drugače kot velika večina slovenskih medijev, in je tudi sicer pod pritiski na oglaševalce. A tu se odpirajo še dodatna vprašanja.

Že drugi kulturni praznik je mimo, pa še vedno čakamo na odločitev lokalnih oblasti, da se opredelijo do političnega posega v podelitev Kocjančičeve nagrade. Namreč, komisija za najvišje priznanje s področja kulture Slovenske Istre, je že leta 2012 odločila, da se nagrada podeli pesniku Bertu Pribcu in publicistu Milanu Gregoriču. A ponovno se je zataknilo pri občinskih svetih, ki so svojo formalno pravico, da potrdijo odločitev komisije, zlorabili in preprečili podelitev nagrade. Ponovno, že drugič, se je to zgodilo, ko je komisija za nagrado izbrala istrskega kulturnika Milana Gregoriča.