Izhodišče

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) deluje v prepričanju, da je medijska svoboda nujna in ključna sestavina demokratično organizirane družbe, ki izhaja iz pravice javnosti, da je resnično obveščena. ZNP zato medijsko svobodo neločljivo povezuje z odgovornostjo in spoštovanjem pravil profesionalnega novinarstva, ki je nezdružljivo z zlorabami medijskega poročanja za katere koli namene, ki niso v interesu objektivnega obveščanja javnosti.

Združenje novinarjev in publicistov je v pomoč svojim članom, uporabnikom medijev in občilom sprejelo medijska pravila, ki so jim zavezani člani združenja.

Da bi zaščitili kakovost informacije in ugled novinarskega ter publicističnega dela v slovenskem prostoru, razglašamo pravila novinarskega in publicističnega poročanja, ki so normativi, po katerih bo Častno razsodišče ZNP (Razsodišče) v primeru pritožb presojalo stanovsko delo svojih članov. Ob tem bo Razsodišče ZNP lahko presojalo tudi o pritožbah drugih novinarjev in publicistov na njihovo pobudo. V primeru, da je novinarsko in publicistično delo člana ZNP, kljub temu da je za to pristojno Razsodišče ZNP, presojal kak drug organ, je toženi upravičen do revizije postopka na Razsodišču ZNP.

PRAVILA

1. Član ZNP je zavezan resnicoljubnosti, pravičnosti in humanosti. Dolžan je braniti svobodo in pravico do neoviranega zbiranja in sporočanja informacij, za katere presodi, da so pomembne za javnost. Posebno pozornost pri svojem delu namenja kritični presoji in delovanju tistih, ki imajo v rokah pomembne vzvode odločanja v politiki, gospodarstvu, medijih, civilni družbi in interesnih združenjih.

2. Objave v medijih morajo biti natančne, poštene in celovite. Objave ne smejo namerno zavajati ali dezinformirati bralcev, gledalcev in poslušalcev (v nadaljevanju uporabnikov) niti s prikrivanjem dejstev niti s pretiravanjem.

3. Ko je razvidno, da je bila objavljena resna netočnost, je novinar, ki je netočnost objavil, dolžan opozoriti medij, ki mora čim prej odpraviti napako z objavo preverjenih dejstev.

4. Ko so poglavitni predmet poročanja ali komentarja posamezniki ali skupine z različnimi nazorskimi ali drugimi izhodišči, mora medij zagotoviti poštenost in uravnoteženost poročanja oziroma možnost za celovit odgovor na primernem mestu. Kadar koli so v prispevku zapisane ali izrečene obtožbe na račun posameznika, skupine ali organizacije, je treba pred objavo skušati pridobiti njihov odziv, če ga ni mogoče dobiti, pa je treba na to opozoriti.
   

5. Novice in komentarji naj bodo iskreni in pošteni s spoštovanjem zasebnosti posameznika. Vendar pravice do zasebnosti ni mogoče interpretirati kot norme, ki bi lahko preprečila objavo zadev, ki so zelo pomembne za javni interes. Pravica do zasebnosti je v obratnem sorazmerju s pomenom javne funkcije, ki jo posameznik opravlja. Če pride do objave govoric ali nepotrjenih informacij, morajo biti v mediju jasno označene kot take.

6. Za pridobivanje informacij so dovoljene profesionalne in pravno dovoljene metode. Odstopanje od tega pravila je dovoljeno le v primerih izrednega javnega interesa.

7. Mediji lahko svobodno širijo svoja lastna stališča in poglede ter objavljajo podpisana mnenja drugih, dokler lahko bralec, poslušalec ali gledalec jasno prepozna, kaj je dejstvo in kaj je mnenje. Pomembna dejstva ne smejo biti napačno predstavljena ali zamolčana. Naslovi, napovedi ali povzetki morajo jasno odražati bistvo sporočila. Uporabnik mora biti opozorjen na kakršno koli možnost manipulacije z besedilom ali sliko in na možne konflikte interesov.

8. Mediji imajo diskrecijsko pravico do objav vsega, kar je v javnem interesu, ob tem pa morajo uravnotežiti javni interes z občutljivostjo uporabnikov svojega medija, predvsem ko gre za slikovno ali drugo gradivo, pri katerem je z objavo moč pričakovati vznemirjenja ali nasprotovanje uporabnikov.

9. Pri poročanju naj se po nepotrebnem ne poudarja rase, religije, nacionalnosti, barve kože, izvorne države, spola, spolne usmerjenosti, bolezni, starosti ali invalidnosti posameznikov ali skupin. Ko pa to prispeva k celovitejši informaciji ali komentarju, ki je v javnem interesu, lahko mediji poročajo in izražajo mnenja tudi o tem.

10. Ko Razsodišče razsodi o kršitvi pravil ZNP, razsodbo objavi na svoje spletni strani in medij, kjer je bila kršitev prijavljena, pozove naj o razsodbi ažurno poroča.

Pravilnik je bil sprejet na seji Častnega razsodišča Združenja novinarjev in publicistov 26. oktobra 2010 in je stopil v veljavo s potrditvijo na občnem zboru ZNP dne 11. junija 2011.