Sebastjan Erlach ni član ZNP. Prejel je resda Častno priznanje Boruta Meška za leto 2013, a je s svojim neobvladanim vedenjem v zvezi s statusom beguncev, ki da bi jih bilo potrebno streljati z distance 500  metrov, ne glede na to, so to otroci, žene, starci ali možje, prekoračil mejo, ki javno sporočanje ločuje od dejanj s kriminalno težo. Sebastjan Erlach je pozval k dejanju, ki ima genocidno težnjo, kar je vsega obžalovanja vredno. Upravni odbor za podeljevanje Častnega priznanja Boruta Meška je že dobil predlog za odvzem pričujočega priznanja. To se bo zgodilo na prvi seji Upravnega odbora za podelitev Častnega priznanja Boruta Meška, ki bo sklicana v septembru mesecu 2015. 

dr. Boštjan M. Turk, predsednik Upravnega odbora za podeljevanje Častnega priznanja Boruta Meška

Novela zakona o medijih, ki jo je pripravilo ministrstvo za kulturo in je trenutno v javni obravnavi, je po mnenju Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) nedomišljena in pretirano kaznovalna, premalo natančna, v nekaterih ozirih pa tudi pomeni potencialno grožnjo svobodi govora in medijski pluralnosti.

Pretirano kaznovalna je novela v določbah, ki določajo denarne sankcije (na primer za kršitve glasbenih kvot). Ne gre namreč samo za pretvorbo iz slovenskih tolarjev iz veljavnega zakona v evre, ampak za drastično in nesorazmerno povečanje. Izrazito pretirana je tudi sankcija, ki omogoča zaplembo opreme medija. Te določbe (denarne kazni in zaplemba) ne omogočajo oblasti zgolj kaznovanje medijev, ampak tudi njihovo uničenje.

Svetovni dan svobode medijev je posvečen svetovnonazorski različnosti, o kateri morajo poročati tudi mediji. Na uradnih plakatih zato vidimo mikrofone v pisanih barvah v obliki cvetličnega šopka. V Bruslju pa je novinarska zveza izdelala plakat v dveh barvah, s katerima posebej v ZDA označujejo dva politična tabora: modri in rdeči.

V Sloveniji imamo občutek, da vidimo v časopisju samo rdeče črke, modrih pa je le za vzorec. To dokazujejo mnoge študije, ki s številkami dokazujejo izjemno prevlado idej levega in levosredinskega svetovnega nazora v slvoenskih medijih. V Sloveniji so tako za medije povsem običajna stvar okorgle mize in soočenja, kjer se soočajo samo somišljeniki. Celo na javni RTVS. Za razliko od časov pred letom 1990 tu in tam sicer povabijo drugače misleče, ki pa so praviloma vedno v manjšini.

ZNP je tudi v letnem poročilu, o katerem večina medijev sploh ni poročala, poudarilo, da je nepluralnost medijev velik problem. Med mediji v veliki večini še vedno prevladujejo mediji z levim svetovnonazorskim prepričanjem, kar je še posebej problematično v Sloveniji, kjer so na oblasti večinoma leve vlade. Te so tako brez ustreznega medijskega nadzora. Provladni so tudi vsi resni dnevni splošno informativni tiskani mediji, večina splošno informativnih medijskih portalov, radijev in televizij.

Slovenski mediji so zaradi nepluralnosti in vsiljevanja enega mnenja cokla političnega in gospodarskega razvoja države.

Tino Mamić, predsednik ZNP (30. 4. 2015)