Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena. V letu 2013 je več primerov pokazalo, da so se politični in gospodarski vplivi na medije okrepili. Čeprav je svoboda izražanja zaščitena z ustavo, je samocenzura v slovenskih medijih vsakdanji pojav.

V Združenju novinarjev in publicistov smo ogorčeni ob novici, da je kranjsko okrajno sodišče v odgovoru za zahtevo po varstvu zakonitosti odločbe urada informacijskega pooblaščenca proti tedniku Demokracija v celoti potrdilo odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, s katero je tednik Demokracija zaradi objave dopisovanja sodnika Franca Dobrovnika ter novinarja Mladine Igorja Mekino septembra 2011 v Demokraciji oglobila za 11.600 evrov, novinarko Petro Janša ter urednika Metoda Berleca pa za 1.660 evrov.

Menimo, da gre že pri sami odločbi o prekršku za poskus finančnega pritiska na tednik, ki poroča drugače kot velika večina slovenskih medijev, in je tudi sicer pod pritiski na oglaševalce. A tu se odpirajo še dodatna vprašanja.

Že drugi kulturni praznik je mimo, pa še vedno čakamo na odločitev lokalnih oblasti, da se opredelijo do političnega posega v podelitev Kocjančičeve nagrade. Namreč, komisija za najvišje priznanje s področja kulture Slovenske Istre, je že leta 2012 odločila, da se nagrada podeli pesniku Bertu Pribcu in publicistu Milanu Gregoriču. A ponovno se je zataknilo pri občinskih svetih, ki so svojo formalno pravico, da potrdijo odločitev komisije, zlorabili in preprečili podelitev nagrade. Ponovno, že drugič, se je to zgodilo, ko je komisija za nagrado izbrala istrskega kulturnika Milana Gregoriča.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je začudeno na tožbo, ki jo je zoper tednik Demokracija vložila Mestna občina Ljubljana. Tožba je nenavadna zato, ker občina v zadevi nima izkazanega pravnega interesa. Sporni članek je namreč govoril o županu Zoranu Jankoviću in podžupanu Janezu Koželju, kar v tožbi posredno priznava tudi sama MOL. Zato ocenjujemo, da gre pri tožbi predvsem za poskus utišanja in finančnega izčrpavanja časopisa, ki županu ni naklonjen, pod krinko in na račun MOL.

Zapisi v prispevku glede Jankovića in Koželja so mestoma morda res nekoliko trdi, a oba sta javna funkcionarja in sta kot taka podvržena strožjemu očesu javnosti, kot taka pa morata prenesti tudi več kritike. To izhaja iz številnih sodb sodišč, v katerih so javni funkcionarji tožili novinarje in medije.