Svetovni dan svobode medijev je posvečen svetovnonazorski različnosti, o kateri morajo poročati tudi mediji. Na uradnih plakatih zato vidimo mikrofone v pisanih barvah v obliki cvetličnega šopka. V Bruslju pa je novinarska zveza izdelala plakat v dveh barvah, s katerima posebej v ZDA označujejo dva politična tabora: modri in rdeči.

V Sloveniji imamo občutek, da vidimo v časopisju samo rdeče črke, modrih pa je le za vzorec. To dokazujejo mnoge študije, ki s številkami dokazujejo izjemno prevlado idej levega in levosredinskega svetovnega nazora v slvoenskih medijih. V Sloveniji so tako za medije povsem običajna stvar okorgle mize in soočenja, kjer se soočajo samo somišljeniki. Celo na javni RTVS. Za razliko od časov pred letom 1990 tu in tam sicer povabijo drugače misleče, ki pa so praviloma vedno v manjšini.

ZNP je tudi v letnem poročilu, o katerem večina medijev sploh ni poročala, poudarilo, da je nepluralnost medijev velik problem. Med mediji v veliki večini še vedno prevladujejo mediji z levim svetovnonazorskim prepričanjem, kar je še posebej problematično v Sloveniji, kjer so na oblasti večinoma leve vlade. Te so tako brez ustreznega medijskega nadzora. Provladni so tudi vsi resni dnevni splošno informativni tiskani mediji, večina splošno informativnih medijskih portalov, radijev in televizij.

Slovenski mediji so zaradi nepluralnosti in vsiljevanja enega mnenja cokla političnega in gospodarskega razvoja države.

Tino Mamić, predsednik ZNP (30. 4. 2015)

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) ostro protestira zoper preiskavo, ki jo zoper novinarja in urednika Bojana Požarja vodi Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS. Požar je namreč te dni kot osumljenec prejel vabilo na zaslišanje na omenjenem oddelku, ki ga je objavil na Twitterju. Osumljen je izdaje tajnih podatkov Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova), žaljive obdolžitve nekdanjega direktorja Sove Sebastjana Selana in žaljive obdolžitve takrat zaposlenega na Sovi Sandija Bonace. Omenjena kazniva dejanja naj bi storil, ker je 3. maja 2013 na www.pozareport.si objavil članek z naslovom »Dokazi o prisluhih Sove. Agenti beležili vse živo, celo besedico fu...i?!«, ki je govoril o tem, da je Sova pred parlamentarnimi volitvami leta 2011 prisluškovala nekaterim politikom in znanim Slovencem.

Stanje na področju medijev se v Sloveniji v letu 2014 glede na leto prej ni bistveno spremenilo. Politični pritiski na medije so se s prihodom nove vlade Mira Cerarja v drugi polovici leta 2014 sicer vsaj navzven nekoliko zmanjšali, se je pa povečal kazenski pregon novinarjev s strani državnega tožilstva.
Pod vlado Alenke Bratušek smo namreč v letu 2013 in v prvi polovici leta 2014 zaznavali okrepljene politične pritiske v večini dnevno-informativnih medijev. Leta 2013 je Bratuškova med drugim sprožila kazenski pregon zoper fotoreporterja Janija Božiča, ker je med fotografiranjem naključno poslikal in objavil njen SMS z mobilnega telefona v času, ko je bila v parlamentu potrjena za predsednico vlade (čestital ji je vidni gospodarstvenik). Pregon se je na prvi stopnji sodni končal februarja 2015, Božič pa je bil obsojen na pet mesecev pogojnega zapora.

Objavljamo dopis, ki smo ga danes, 17.  3. 2015, poslali na ministrstvo za pravosodje:

Združenje novinarjev in publicistov je že trikrat predlagalo spremembe kazenske zakonodaje, a žal nam pravosodni ministri niso prisluhnili oziroma zadnji nam na naše predloge še odgovoril ni, čeprav smo predloge poslali že decembra lani. Zato še enkrat pošiljamo predloge za spremembo Kazenskega zakonika RS s konkretnimi rešitvami.