Ljubljana, 25.11.2008 –  Po policijskem zaslišanju novinarke tednika Reporter Biserke Karneže Cerjak v zvezi s člankom »Fevdi celjskega župana« odvetniki opozarjajo, da policija in tožilci proti novinarki ukrepajo po zakonu, ki v času, ko je bil objavljen članek, še ni veljal. Celjski župan in predsednik SLS Bojan Šrot je tožilstvu predlagal pregon po uradni dolžnosti zaradi domnevnega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, čeprav iz sodbe vrhovnega sodišča iz leta 2005 sledi, da lahko župani tovrstni pregon sprožijo le z zasebno tožbo. Pravico lokalnim oblastem do tovrstnih postopkov je parlament v kazenskem zakoniku – brez tehtnih utemeljitev – dodelil šele nedavno, novost je začela veljati s prvim novembrom, ko je bil novinarkin tekst že davno objavljen. Tožilstvo in policija – če te predpostavke držijo - bi morala pojasniti, po določbah katerega zakona trošijo davkoplačevalski denar.

ZNP je že opozoril tudi na nerazumnost popravljene določbe kazenskega zakonika, ki velja od 1. novembra letos, ker brez vsakega tehtnega razloga širi krog upravičencev (politikov), ki lahko tožilstvu predlagajo kazenski pregon proti novinarjem zaradi suma kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime tudi na organe lokalne samouprave. Tudi lokalne politike po novem pred kritikami novinarjev brezplačno branijo kar policisti in tožilci, katerih v vloga v demokratični družbi to nikakor ne more biti.

Ljubljana, 18.11.2008 – Združenje novinarjev in publicistov ob postopku proti novinarki Biserki Karneža Cerjak, od katere policija zahteva, da jim mora na zaslišanju dokazati verodostojnost in resničnost navedb v članku z naslovom »Fevdi celjskega župana«, opozarja, da je dogajanje neposredna posledica določb kazenskega zakonika, ki določa, da politike pred pisanjem novinarjev, če jih to prizadene, varujejo državni policisti in tožilci. Z nedavno spremembo kazenskega zakonika so politiki ta privilegij izrecno razširili še na vse predstavnike lokalne oblasti.

V združenju pričakujemo in zahtevamo profesionalno ravnanje novinarjev, k čemur sodi tudi spoštovanje etičnih in profesionalnih pravil in menimo, da so novinarji dolžni resničnost in točnost svojih zgodb dokazovati javnosti, morebitne napake pa popravljati. Prav je, da morebitne napake in zlorabe novinarjev in urednikov, preverja tudi novinarska in uredniška skupnost sama; to vlogo opravlja častno razsodišče, kamor se lahko pritoži kdorkoli. Povsem nesporno je tudi, da imajo vsi državljani pravico svojo čast in dobro ime varovati tudi v sodnih postopkih. A v združenju ocenjujemo, da ni nikakršnih razlogov, da so si politiki zase široko določili brezplačnost vseh takšnih sodnih postopkov proti novinarjem in medijem, ki potekajo po uradni dolžnosti in jih po zakonu izvajajo kar državni represivni organi.

Primer Biserke Karnež Cerjak je pomemben, ker kaže slabost ureditve, ki se bo deloma ponovila tudi v postopkih, ki jih je premier Janez Janša sprožil zaradi predvolilne »afere Patria« po pravni ureditvi, ki sicer velja že ves čas, le da je še noben politik pred tem ni uporabil.

Glede na zahtevo policije, da jim mora novinarka na zaslišanju predstaviti vse gradivo in morebitne listine, po katerih je napisala članek »Fevdi celjskega župana«, da bi jim dokazala verodostojnost in resničnost navedb v članku, združenje opozarja, da ima novinarka obvezo varovati vire informacij, če se je za to dogovorila in da velja načelo, da novinarji listine in podatke praviloma zbirajo za javnost in nikakor ne za policijo, ki nima pooblastil za presojo dela novinarjev in ji ti tudi niso odgovorni. Videz, da novinarji zbirajo in dostavljajo informacije in dokumente policiji ali obveščevalnim službam, je zaradi zgodovinskih izkušenj docela nesprejemljiv. Le neodvisno sodišče lahko v sodnem postopku zahteva takšne podatke.

V združenju opozarjamo, da bi moral zakonodajalec popraviti določbe kazenskega zakonika, v katerem je privilegij brezplačnega varovanja časti in dobrega imena za politike s 1. novembrom še bolj jasno določil tudi za lokalne oblasti in premisliti ali ne bi – obratno – moral te pravice zožiti na res izjemne primere ali jo celo povsem odpraviti. Ureditev zaradi konfliktov, ki jih bo povzročila, če jo bodo politiki začeli uporabljati, lahko škoduje tudi mednarodnemu ugledu države.

Politiki imajo, glede na izjemno široko zakonsko pravico do popravka in odgovora, delujoče častno razsodišče in možnost zasebnih pravnih sporov, dovolj sredstev za obrambo pred novinarji in uredniki tudi brez takšnih širokih privilegijev, ki bi jih v združenju prej razumeli v primeru državljanov, ki nimajo moči, znanja in vpliva, da bi se sami branili.

Pojasnilo župana Celja

Ljubljana, 17.11.2008 - Da je podal pobudo tožilcu za kazenski pregon zoper novinarko, ki je v omenjenem članku napisala"laži in žaljive obdolžitve, da sem skrunil povojna grobišča in ne vem, kaj še vse", je za STA povedal predsednik SLS in župan Celja Bojan Šrot.

Če je vse res, kar je napisala, se novinarka, tako Šrot, nima česa bati. Po njegovem mnenju bi naj raziskovalni novinar vsaj poklical tistega, o katerem piše, kar pa omenjena novinarka po njegovo ni nikoli storila. Kot je poudaril, novinarske svobode ni kršil, saj objave članka ni preprečeval, sicer pa je po njegovih besedah novinarska svoboda to,"da lahko napišeš vsako laž o vsakomur".

Dodal je, da mu popravka v reviji sprva niso želeli objaviti. V skrajšani obliki pa so ga, kot meni Šrot, objavili verjetno zaradi pogovora z novinarjem Reporterja Igorjem Kršinarjem, v katerem mu je"potožil, da to je pa malo preveč, kar je pisala, ker to me je pa res prizadelo".

(STA)

Pojasnilo novinarke

Ljubljana, 18.11.2008 - Po obisku kriminalistov na uredništvu Reporterja, kjer mi je bilo kot osumljenki  vročeno vabilo za zaslišanje na oddelek gospodarskega kriminala, je župan Bojan Šrot javno pojasnil razloge čemu se je odločil za vložitev ovadbe zoper mene, obenem pa dodal , da se nimam ničesar bati, če je vse res, kar sem napisala.  Res se ne bojim, se mi pa zdi krivično, da sem zaradi  članka Fevdi celjskega župana na oddelku za gospodarski kriminal obravnavana kot osumljenka ne pa kot priča. Prav zato pošiljam dodatno pojasnilo. Zaradi medijske blokade v Celju, ki ga že desetletje  obvladuje celjski župan Bojan Šrot, pri čemer mu seveda pomagata njegova brata,  sem za tednik Reporter 26. maja  napisala članek z naslovom Fevdi celjskega župana. V njem sem omenila zadolženost celjske občine, najbolj sporne investicije, Šrotove prijateljske vezi s poslovnimi partnerji, ekološke razmere na območju celjske kotline ter neprimerno urejanje povojnih grobišč. V zvezi z zadolženostjo celjske občine sem naslovila  tudi vprašanje v elektronski obliki  na župana Bojana Šrota in tudi dobila odgovor, torej ni res, da ga nisem o ničemer vprašala, kar je danes po nekaj mesecih od objave en izmed njegovih očitkov. Po objavi članka je župan Bojan Šrot poslal odgovor, v katerem je zapisal, da celoten prispevek temelji na lažeh, v eni izmed točk pa je celo napisal, da sem si v celoti izmislila njegovo izjavo. Prvo njegovo pismo zaradi  žaljivih ocen mojega  profesionalnega dela ni bilo objavljeno, v njegovem naslednjem objavljenem pismu z dne 30. junija v  Reporterju na kar eni časopisni strani,  pa je bila prav ta točka, v kateri je najprej trdil, da si izmišljujem, izpuščena. Sicer pa je primerjava obeh pisem, v katerih mi je celo podtikal nekaj, kar sploh nisem zapisala, še kako zanimiva, saj je nekatere točke kasneje izpustil in jih nadomestil z novimi. Pomenljivo je tudi to, da je objavljeno pismo napisal njegov odvetnik Dušan Mohorko, nekdanji prvi človek celjske kriminalistične policije in sedanji predsednik nadzornega sveta časopisa Večer. Da Bojanu Šrotu ne bo dovolj le objava pisma, sem lahko izvedela v najinem telefonskem pogovoru, v katerem mi je dejal, >da bom že videla< in napovedal sodni pregon. Verjetno je upal, da o njem ne bom več pisala člankov, a sem se odločila drugače. Namesto odgovora na njegovo pismo sem pripravila članek Razpisi, laži in  krediti, objavljen 23. junija 2008, v katerem je podroben opis konkretne kršitve, v katero je bil vpleten Bojan Šrot skupaj s svojimi poslovnimi partnerji. V tem primeru gospod Šrot ni napisal nobenega odgovora.

Po večmesečnem zatišju sem prejela telefonski klic kriminalista, ki mi je povedal, da je Bojan Šrot zoper mene vložil ovadbo na tožilstvo zaradi razžalitve. Dogovorila sva se za srečanje na Reporterju, glede na to, da je kriminalist prihajal iz oddelka za gospodarski kriminal,  pa sem sprva domnevala, da je morda prišlo do pomote in da sem vabljena kot priča ne pa kot osumljenka. Žal je bilo tako iz vabila kot tudi iz kasnejšega pogovora  s kriminalistom, ki ga je na moje presenečenje spremljal še en kriminalist, razvidno, da sem povabljena na zaslišanje kot osumljenka.

Obisk kriminalistov čutim kot velik pritisk ne le na mojo osebnost, moje profesionalno delo, temveč tudi kot pritisk na moje novinarske kolege  našega tednika Reporter ter vse tiste novinarje, ki želijo svoje delo opravljati profesionalno in odgovorno in ki se trudijo - v skladu z mislijo F. M. Dostojevskega, ki jo je v svojem dnevniku zapisal že v 19. stol., a so še vedno aktualne - da Slovenija ne bi bila kot barje, močvirje, na katerem si hoče nekdo zgraditi dvorec.

Biserka Karneža Cerjak, novinarka Reporterja  

 
Policijsko zaslišanje  Biserke Karneža Cerjak

Ljubljana, 17.11.2008 - Kriminalista ljubljanske policijske uprave sta obiskala uredništvo revije Reporter in novinarki Biserki Karneža Cerjak predala vabilo, da mora kot osumljenec »storitve kaznivega dejanja« naslednji teden priti na zaslišanje na kriminalistično policijo. Če novinarka na zaslišanje ne bo prišla, jo bodo, kot so jo opozorili, privedli prisilno. Policija pričakuje, da bo novinarka policiji na zaslišanju predstavila vse gradivo in morebitne listine, po katerih je napisala članek »Fevdi celjskega župana«, da bi policiji dokazala verodostojnost in resničnost navedb v članku.

Zdi se, da bo policija novinarko zaslišala zaradi suma, da je storila kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime uradne osebe v zvezi z opravljanjem službe v tem organu. V drugih primerih bi postopek namreč potekal z zasebno tožbo. Gre za poseben privilegij, ki so si ga zase  uzakonili politiki, znan je pa še iz prejšnjega sistema.

Združenje opozarja, da ima novinarka v postopku obvezo varovati vire informacij in da velja načelo, da novinarji listine in podatke praviloma zbirajo za javnost in nikakor ne za policijo. Videz, da novinarji zbirajo in dostavljajo informacije in dokumente policiji ali obveščevalnim službam, je zaradi zgodovinskih izkušenj nesprejemljiv tudi za skupnost, česar zakonodajalec ni upošteval.

Združenje bo postopek, za katerega ocenjujemo, da si zasluži tudi pozornost javnosti, pozorno spremljalo.

Iz policijskega vabila, ki ga je prejela novinarka,  ni razvidno, storitve katerega kaznivega dejanja jo policija sumi, s čem natančno v članku, bi naj to zagrešila in kdo je proti njej sprožil postopek. V združenju pa po pravni ureditvi in dostopnih informacijah sklepamo, da policija vodi postopek zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime uradne osebe v zvezi z opravljanjem službe v tem organu. V drugih primerih bi dokazovanje namreč potekalo z zasebno tožbo. Morda je zanimivo, da je kazenski zakonik do 1. novembra letos na ta način izrecno ščitil le državne organe, v zadnjem mesecu pa so kot zaščiteni posebej našteti še organi lokalne skupnosti in celo regije, ki jih sicer še nimamo. Primerjavo obeh ureditev je objavljena na spletnem naslovu http://www.znp.si/index.php/Aktualno/Kazniva-dejanja-zoper-cast-in-dobro-ime.html

Združenje opozarja, da ima novinarka v postopku, ki ga sproža policija, obvezo varovati vire informacij, če se je za varovanje dogovorila in da velja načelo, da novinarji listine in podatke praviloma zbirajo za javnost in nikakor ne za policijo. Videz, da novinarji zbirajo in dostavljajo informacije in dokumente policiji ali obveščevalnim službam, je zaradi zgodovinskih izkušenj nesprejemljiv tudi za skupnost. Ureditev, ki novinarje k temu sili, ni dobra. Združenje ocenjuje, da bi le neodvisno sodišče, ki ni del izvršne oblasti (in s tem v hipotetično možnih primerih, ko bi novinar pisal o uradnih osebah v policiji ali notranjem ministrstvu, neposredno vpleteno) lahko zahtevalo podatke.