Združenje novinarjev in publicistov
Padec spornega medijskega zakona

Združenje novinarjev in publicistov izraža zadovoljstvo, ker je državni zbor zavrnil predlagani zakon o medijih že v prvi obravnavi. Zakon je bil sramota za vlado, saj je bil škodljiv za novinarsko avtonomijo in je spominjal na sporni madžarski medijski zakon, o katerem je razpravljal evropski parlament. Verjeti je, da bi lahko razpravljali tudi o zakonu, ki ga je predlagala nekdanja ministrica Majda Širca, na koncu pa bi o zakonu odločali še volivci na referendumu, kar bi nas stalo najmanj štiri milijone evrov.

Najbolj sporna v predlaganem zakonu je bila določba o svetu za medije, ki bi opravljal podobne naloge kot madžarski organ, čeprav ne bi kaznoval novinarjev in medijev. Namesto njega bi to počeli inšpektorji, svet pa bi podobno nadziral medije in o tem poročal ministrstvu za kulturo. Poleg tega bi ta organ, ki bi ga parlament imenoval z navadno večino, celo razpravljal o novinarski etiki in imenoval zunanje člane novinarskih častnih razsodišč. Česa takega si niso izmislili niti madžarski vzorniki slovenskih piscev medijskega zakona.

Prav tako bi bilo sporno, celo protiustavno, da bi častno razsodišče Društva novinarjev s svojimi pogosto politikantskimi razsodbami onemogočalo pridobitev statusa samostojnih novinarjev. V pravni državi je za to pristojno le sodišče, zato je žalostno, da ministrstvo za kulturo ne premore pravnika, ki bi oranžne jurišnike na to opozoril. Podobna bedarija so bile določbe o odgovornem uredniku, ki bi po novem moral cenzurirati spletne komentarje, sicer bi ga čakala globa.

 

Da so snovalci zakona želeli večji politični nadzor nad mediji, smo se prepričali tudi iz določbe, po kateri bi morali koncentracijo priglasiti tudi manjši mediji, čemer se je uprl celo v. d. varuha konkurence Damjan Matičič. Vrhunec pa je bil nameravan politični obračun z najbolj poslušano komercialno radijsko postajo Radio 1, katere propad bi povzročil z ukinitvijo radijskih mrež, da bi lahko njeno mesto prevzela radijska postaja, ki ji je vladajoča koalicija v zadnjih letih omogočila pridobitev frekvence na vseh območjih Slovenije. Povsem razumljivo je, da je Radio 1 začelo zbirati podpise za referendum, ki bi jih vložili, če bi bil sporni zakon kljub vsemu sprejet.

Na srečo je zmagal razum in poslanci so oranžni obračun z mediji preprečili že v prvem branju. Da je šlo izključno za projekt ene stranke in njej naklonjenega dela strokovnjakov, je sklepati iz same razprave v državnem zboru in glasovanja. Zakon so namreč kritizirali tudi koalicijski poslanci, nekateri poslanci SD so glasovali proti zakonu oziroma so se vzdržali, celo tisti poslanci SD, LDS in Desus, ki so zakon podprli, so to storili pod pogojem, da bi ga popravili v drugi obravnavi. Veseli smo, da so poslanci prisluhnili tudi našim argumentom, kar sklepamo iz same razprave, v kateri so opozarjali prav na probleme, na katere smo jih opozorili.

Veliko bolje je bilo zakon zavrniti v celoti, kot pa popravljati nekaj, česar se ne da popraviti. Obstoječi medijski zakon sicer ni idealen, ampak je še vedno veliko boljši od tistega, s katerim so nam grozili v stranki Zares. V združenju smo vseskozi menili, da bi bila veliko boljša rešitev, če bi izboljšali obstoječi medijski zakon, ga posodobili ter bolje uredili tudi vprašanje pravice do popravka in odgovora, ki najbolj razburja kritike sedanjega medijskega zakona.

Igor Kršinar, predsednik združenja

Ljubljana, 20. julija 2011

 

Prispevek v oddaji Odmevi TVS o padcu medijskega zakona

http://tvslo.si/#ava2.110865699;;



 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.