Ob svetovnem dnevu svobode tiska Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) opozarja, da v zgodovini slovenske države sicer še nikoli ni bilo toliko različnih medijev, prostor javne razprave prav tako še ni bil tako odprt, a kombinacija medijev, ki so v državni lasti (javna rtv, tiskovna agencija) in številnih komercialnih medijev v zasebni lasti, ne pomeni nujno, da bodo tisk in mediji opravljavljali vlogo, h kakršni so v demokratičnih družbah poklicani, in ne pomeni nujno, da bodo odsevali pluralno strukturo družbe.

Na področju lastništva tiskanih medijev se država sicer ni znašla v položaju, v kakršnem so nekatere nekdanje vzhodnoevropske države, kjer posamične tuje korporacije lastniško obvladujejo vse največje medije. Položaj v Sloveniji, ko praktično ves dnevni tisk (z izjemo brezplačnikov) obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu in kaže, da cilj politikov v tranziciji ni bil zagotoviti pluralne medije, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, ki oblasti ne bodo povzročali težav. Poseben problem je tudi v tem, da sta domači gospodarski družbi, ki imata v lasti največje tri časopisne hiše (Delo, Dnevnik, Večer), lastniško povezani z eno politično opcijo, kar predstavlja veliko oviro za svobodo tiska v Sloveniji. Brez pluralnega tiska namreč ne moremo govoriti o svobodi tiska. Tak sistem se je vzpostavil novinarski peticiji navkljub, oziroma - kar je še huje - novinarska peticija je sama izdelek takega sistema, saj so njeni avtorji zameglili dejansko nevarnost, ki grozi svobodi tiska. Združenje novinarjev in publicistov nasprotno, ne vidi večjih razlik pri ravnanju političnega bloka, ki je vladal v preteklosti in je tak sistem tudi ustvaril, in tistih, ki nam vladajo v zadnjih letih in razmer niso hoteli ali zmogli spremeniti. Podobno je pri medijih, ki so v javni lasti, kjer je tudi prišlo le do spremembe vpliva (ker se je zamenjala oblast), sistem pa je ostal enak. Spodbudno je vsaj, da oblast na najvišje upravne ali nadzorne službe v medijih ali v podjetjih, ki jih obvladuje, v zadnjih letih ne imenuje več ljudi iz obveščevalnih služb, ki po poreklu izhajajo iz obdobja vladavine nedemokratičnega enopartijskega sistema, ali pa nekdanjih predsednikov političnih strank.

Združenje opozarja, da že več kot desetletje novinarska skupnost ni uspešna pri kolektivnem dogovarjanju o svojem položaju, za povsem neuspešno se je izkazala novinarska stavka ob zadnjih volitvah. Slabšanje izobrazbenega, ekonomskega in socialnega položaja novinarjev in urednikov je tveganje za prihodnost slovenskega tiska. Le z znanjem in dobro organiziranostjo lahko mediji opravijo vlogo, ki jo imajo v demokratični družbi.

V tem letu bodo za novinarje in medije preizkušnja parlamentarne volitve, ob katerih se bo pokazalo, ali so servis, ki javnosti s poštenim informiranjem omogoča odločanje ali pa zgolj navijaški soakterji, na kar kažejo nekatere domneve, kako naj bi se položaj medijev v državi po zadnjih parlamentarnih volitvah drastično poslabšal. Takšne ocene so mogoče le ob hudi in za vso novinarsko skupnost nevarni izgubi spomina, kako je bilo s slovenskimi mediji v ne tako davni preteklosti.

3. maj 2008

Predsednik ZNP
Peter Jančič