Združenje novinarjev in publicistov je v sredo, 13. januarja 2016, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani podelilo častna priznanja Boruta Meška. Ob spremljavi pesmi Škofjeloškega okteta sta bila podeljena častno priznanje za življenjsko delo, ki ga je prejel dr. Marko Kremžar (v njegovem imenu ga je prevzel sin Andrej Kremžar), in častno priznanje za medijsko novost leta 2015, ki ga je prejel časopis in spletni portal Domovina.

V nadaljevanju objavljamo obrazložitvi za obe priznanji in nagovor predsednika ZNP Tina Mamića.

PRIZNANJE BORUTA MEŠKA ZA ŽIVLJENJSKO DELO 2015

OBRAZLOŽITEV

Dr. Marko Kremžar je človek z izjemno širokim in pestrim literarnim ter publicističnim opusom, saj obsega tako lirsko poezijo, kratko prozo in drame, kot tudi ekonomske, filozofske, kulturne in politične razprave ter strokovne monografije.

Med vidna Kremžarjeva dramska dela se uvrščajo Živi in mrtvi bratje (Buenos Aires, 1985), Razprava (Buenos Aires, 1997) ter Na pragu (Buenos Aires, 2000). Že zelo zgodaj je bila izdana zbirka črtic Sivi dnevi (Buenos Aires, 1962 in Celje, 1995), pomembno pa je slovenski prostor zaznamoval z razpravami Obrisi družbene preosnove (Buenos Aires, 1984), Stebri vzajemnosti (Buenos Aires, 1988), Pogled naprej (Buenos Aires, 1983), Pot iz socializma (Buenos Aires, 1986), Prevrat in spreobrnjenje (Celje, 1992), Izhodišča in smer katoliškega družbenega nauka (Ljubljana, 1998), Med smrtjo in življenjem (Ljubljana, 2000). Čas preganjanja, taborišč in zaporov je opisal v knjigah Leto brez sonca (Ljubljana 2002) ter Časi tesnobe in upanja (Ljubljana, 2008).

Čeprav je Marko Kremžar doktoriral iz gospodarskih ved, ga je že od mladih let zanimala humanistika, zlasti filozofija, v katere središče je postavil človeka v vseh njegovih razsežnostih. Kremžarjeva dela so razmišljanja o človekovi družbeni in transcendenčni plati, ki ju sijajno medsebojno poveže in utemelji ter tako človeka in družbo nujno obravnava kot preplet obeh.

»Bistveno vprašanje [Kremžarjevega ustvarjanja] je, kako naj človek na podlagi naravnega reda in vrednot izoblikuje kvalitetno osebnost, kako se poveže z drugimi, si osnuje skupnostni, pravni in materialni okvir, ki deluje zopet povratno in mu pomaga doseči polno in smiselno življenje pa tudi dokončno eshatološko izpolnitev.« (Lenart Rihar, Tretji dan)

Kremžarja poleg strokovne izobrazbe in izkušenj tudi z visokih vodstvenih položajev v gospodarstvu odlikujejo izjemna razgledanost, socialni čut, globok družbeni uvid in zasidranost v krščanstvu. Njegovo osebnost in posledično njegovo ustvarjanje so močno zaznamovale družina, ki mu je dala smisel za družbeno delovanje in socialni čut, Katoliška akcija, v kateri je pridobil pomembne organizacijske veščine in duhovno usmeritev, in begunska usoda, ki ga je izklesala s trpljenjem, hrepenenjem po rodnih krajih ter ga utrdila v domoljubju in vztrajnosti.

Leposlovja se je lotil v taboriščni gimnaziji v Spittalu pod mentorstvom pisatelja Karla Mauserja, njegovo misel pa so zaznamovali stiki s filozofom dr. Milanom Komarjem. Vse Kremžarjevo ustvarjanje je močno prepleteno s katoliškim družbenim naukom, slovenstvo in krščanstvo sta zanj tako v življenju kot v njegovih delih neločljivi prvini.

Kljub temu da je večino svojega življenja preživel v Argentini, njegove misli tudi po 70 letih ostajajo predvsem v Sloveniji. Poleg tega da je ključno sooblikoval slovensko skupnost v Argentini, njeno šolstvo, kulturno in gospodarsko ter politično življenje vse slovenske politične emigracije, je ves čas z zavzetostjo in skrbjo spremljal politične premike v Sloveniji. Tudi v času železne zavese je vzdrževal pomembne stike med matično državo, zamejstvom in slovenskimi izseljenci, bil pa je tudi svetovalec Demosove vlade za gospodarsko področje.

Že davno pred nastankom slovenske države je v emigraciji, tudi pod njegovim vplivom in avtorstvom, nastalo vrsto člankov in razprav o slovenski politični biti in državnosti, ki so bili objavljeni zlasti v Duhovnem življenju, Meddobju in Svobodni Sloveniji (vse tri publikacije izhajajo v Buenos Airesu). Že v času cenzure v Sloveniji so v emigraciji med drugim izšli članki in razprave: Pomen in namen Slovenije v svetu (1967), Stalni in minljivi faktorji slovenstva (1972), Naše korenine, odločitve in rast (1977), Platon, Aristotel, Machiavelli in politika (1979), Pogum in strah v gospodarstvu (1981), Samouprava, solastništvo, samostojnost (1983).

Kremžar pa Slovenijo spremlja in prek svojih prispevkov v različnih slovenskih medijih (Slovenski čas, casnik.si, Tretji dan, Zaveza … ) demokratizira še danes. Njegova življenjska moč, ki izhaja iz begunske usode, in svobodni duh, ki se je vsa leta zatiranja v domovini krepil v svobodni emigraciji, še vedno pomembno prispevata k vzpostavljanju vrednot demokracije in republike v Sloveniji. V svojih političnih analizah in napovedih je pogosto celo bolj pronicljiv kot analitiki v Sloveniji. Izpostaviti velja njegovo željo, da bi besedam, ki jih je totalitarni režim predrugačil, prek svojega publicističnega ustvarjanja vrnil prvotni pomen, kar je ključ do vseh ostalih sprememb v družbi.

Upravni odbor častnega priznanja Boruta Meška zato dr. Marku Kremžarju za poglobljeno, vsestransko in za demokratizacijo Slovenije pomembno publicistično delo podeljuje priznanje za življenjsko delo.

V Ljubljani, 13. januarja 2016

PRIZNANJE BORUTA MEŠKA ZA MEDIJSKO NOVOST 2015

OBRAZLOŽITEV

V slovenskem medijskem prostoru, ki je tudi po četrt stoletja demokracije izrazito nepluralen, se je poleti 2015 pojavila dobrodošla medijska novost, Domovina. Ustanovila jo je skupina zagnanih državljanov. Po zahodnih medijskih zgledih je z zbiranjem denarja od bralcev (»crowdfunding«) nastal najprej brezplačni časnik, nato pa še dnevno informativni medijski portal s skromnim televizijskim studiem.

Domovina raste počasi, kot drevo, ki poganja veje, pa tudi korenine. Le-te so zelo pomembne, saj smo že večkrat videli, kako so se medijski projekti brez korenin v nekem trenutku na hitro posušili. Projekt je zagnala skupina mlajših podjetnikov v okviru Zavoda Iskreni.net, ki je že pred leti ustanovila medijski portal za družine. V začetku so sami financirali brezplačnik, nato pa so začeli pridobivati podpornike, ki jih je trenutno okoli 1600. To pomeni urejanje dnevno informativnega portala Domovina.je in izdajanje časnika Domovina štirikrat letno. Nov medijski pristop, ki kombinira splet in časopis, je nastal na podlagi študije bralnih navad. Domovina informira o aktualnih dogajanjih v Sloveniji in svetu, ponuja pa tudi globlje komentarje in analize sveta okrog nas.  Senzacionalizma se ogiba in skuša delovati po zgledih kakovostnega zahodnega tiska. Za izbor in pripravo vsebin skrbi uredniška in novinarska ekipa, ki vsakodnevno spremlja dogajanje doma ter v svetu. Direktor obeh medijev je Igor Vovk, ki je tudi ustanovitelj Zavoda Iskreni.net. Odgovorni urednik portala Domovina.je je Rok Čakš, časopisa Domovina pa Blaž Karlin.

Dobrodošla medijska novost je tudi jasna ločnica med komentarjem in novico, kar zahteva novinarski kodeks, čeprav mediji tega ne jemljejo resno. Bralec si prebere novice, na koncu pa je še uokvirjen komentar, ki ga bralec lahko prebere ali ne, vsekakor pa ve, da gre za mnenje avtorja članka. Podobno velja tudi na področju povzemanja drugih medijev. Domovina se za razliko od mnogih slovenskih medijev ne boji poročati o tem, kaj pišejo drugi mediji. Zato povzema precej komentatorskih vsebin, ki jih bralec dobi na enem mestu, brez iskanja po različnih straneh.

Domovino ustvarja ekipa mladih, izobraženih in razgledanih ljudi, polnih ustvarjalnih idej, predvsem pa dojemljivih do trendov sodobnega, hitro spreminjajočega se sveta. Ime so izbrali, ker je domovina prostor, ki se zaveda svojih korenin, a sprejema in spoštuje drugačnost ter se uči iz dragocene izkušnje tujine. Domovina izhaja iz besede dom – prostora, kjer se počutimo varno.

V Sloveniji, kjer je v zadnjih desetletjih precej novih medijskih projektov žalostno propadlo, je ustanovitev neodvisnega medija brez velikega kapitala in političnih botrov zelo pogumno dejanje. Domovina si zato po mnenju Upravnega odbora častnega priznanja Boruta Meška zasluži priznanje za debitanta oziroma medijsko novost v letu 2015.

V Ljubljani, 13. januarja 2016

Združenje novinarjev in publicistov

Upravni odbor častnega priznanja Boruta Meška

Nagovor predsednika Tina Mamića na podelitvi častnih priznanj:

Spoštovane dame, spoštovani gospodje

Nocojšnji večer je nekaj posebnega. Združenje novinarjev in publicistov namreč podeljuje priznanja, poimenovana po našem ustanovnem članu Borutu Mešku. Z njimi ne le obujamo spomin na pokončnega novinarja, ampak tudi kažemo na svetle zglede v slovenskem medijskem prostoru. Medijska Slovenija je še vedno zelo daleč od pluralizma kot ga poznamo v zahodnih demokracijah. Živimo v okolju, ki je po eni strani izredno agresivno do izražanja ljudi, ki ne mislijo enako kot levičarska politična elita. Po drugi strani pa nam mediji vsiljujejo svoj pogled na svet, ideologijo, ki se spogleduje s totalitarističnimi idejami.  Spomnimo se samo medijske gonje proti zagovornikom družine pred nedavnim referendumom. Ali pa medijskega vrednotenja množičnega prihoda muslimanskih emigrantov v Evropo.

V taki medijski mineštri je težko ostati na površju. A vendar tudi pod Triglavom o(b)staja veliko pokončnih peres, novinarjev in publicistov, ki se ne dajo in vztrajajo. Peres, ki ne pišejo zaradi svojega ega ali denarja, marveč zaradi zvestobe demokraciji. Tak borec je bil tudi Borut Meško, ki je zaradi agresivnega medijskega okolja sam v sebi izgorel. Več mesecev je trpel pritiske in doživljal mobing. Na dan, ko ga je vladni nameščenec protipravno vrgel na cesto samo zato, ker se ni hotel udinjati novi vladi, je pri zdravniku izvedel, da ima raka.

V Slovenije je meškov kljub vsem pritiskom še vedno veliko. Prav je, da to povemo tudi naglas. Zato nocoj podeljujemo priznanja. Vesel sem, da je komisija, ki se je odločala soglasno, gledala ne le onstran ljubljanske obvoznice, ampak tudi onkraj meja. Združenje novinarjev in publicistov, ki svojih članov nima samo znotraj meja Republike Slovenije, je za tokratna priznanja prejelo predloge iz vseh koncev sveta. Ali bolje, iz vseh treh Slovenij. Matične, zamejske in izseljenske. Na to smo seveda na moč ponosni.

Tino Mamić

predsednik Združenja novinarjev in publicistov

V Ljubljani, 13. januarja 2016