Združenje novinarjev in publicistov
ZNP prvič podelil Meškova priznanja natisni
Združenje novinarjev in publicistov je sinoči (17. 11. 2011) prvič podelilo Častna priznanja Boruta Meška. Priznanji za novinarske dosežke v letu 2011 sta prejela odgovorni urednik MMC RTVS Uroš Urbanija in njegov namestnik Aleš Žužek.

Uroš Urbanija je priznanje prejel, ker po navedbah, zapisanih v obrazložitvi, kot odgovorni urednik Multimedijskega centra (MMC) RTVS skrbi, da je ta medij "intelektualna tribuna, ki prinaša ne samo informacije in podatke, temveč vse to skrbno osmišljuje, komentira in premišlja".

Podeljevalce priznanja je prepričala tudi širina prispevkov na portalu. "Širina interesov, ki jih MMC RTVS pokriva, preseneti vsak, še tako kritičen in zahteven pogled", so zapisali. Ob tem ugotavljajo, da je "zagotavljanje vsestranske kakovosti in preprečevanje nagibanja v rumeno smer, dejanje, ki je danes vse bolj osamljeno, zato pa toliko bolj pogumno".

Eden izmed razlogov, da je prejel priznanje, je po navedbah ZNP tudi to, da Urbanijo skrbi, "da je v slovenskem novinarstvu še preveč profesionalnih zdrsov, stiskov rok med uredniki in novinarji na eni ter politiko na drugi strani, skratka preveč elementov nekredibilnosti".

Žužek pa je upravni odbor ZNP za Meškova priznanja prepričal s svojimi prispevki in analizami dogajanj, "ki so vselej vsebovale odločilno mero zaključka". V odboru ugotavljajo, da je za večino njegovih prispevkov moč ugotoviti, da so vselej prinašali sintetičen odgovor, "ki je pojave razlagal ne glede ne njihovo instantno substanco, temveč predvsem upoštevaje vpetost v prostor, čas in zgodovino".

"Zavezanost resnici, diahrona razgibanost in zgodovinska nadarjenost, pa četudi gre za dobo, ki ni daljša od nekaj let, vse to uvršča Aleša Žužka med redke iskalce resnice in pravičnosti v slovenski družbi: vse to pa počne z zavidljivo mero talenta in akribije," je še zapisano v obrazložitvi.

Kot je pojasnil predsednik Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška pri ZNP Boštjan M. Turk, je bila njihova skupina imenovana v sestavi petih ljudi, izhodišče za vrednotenje novinarskega dela pa je bila Münchenska deklaracija. Ta namreč po njegovih besedah poudarja "prav neodvisnost novinarskega dela in samostojnost", predvsem pa "svobodo pri poročanju".

Nato so zbirali prijave in iskali kandidate, predvsem pa so se ogromno pogovarjali, je povedal in ob tem dodal, da se je "po daljšem času debat in iskanja možnost, komu bi podelili priznanje, izbira zelo zožila", 12. novembra pa je upravni odbor sprejel dokončno soglasno odločitev o obeh nagrajencih.

Zbranim je spregovoril tudi predsednik ZNP Igor Kršinar, ki je dejal, da so priznanja podelili v spomin Mešku, ker je bil "izjemen novinar". 

Predsednik ZNP-ja Igor Kršinar je spregovoril o Borutu Mešku, ki je 20. maja lani umrl v ljubljanskem kliničnem centru. V orisu Meškove življenske poti je dejal, da je Meško svojo novinarsko kariero začel konec osemdesetih let. Najprej je deloval kot sodelavec študentskega časopisa Tribuna, zatem bil tri leta novinar Mladine, novinarska pot pa ga je vodila tudi na TV Slovenija, kjer je bil stalni sodelavec uredništva informativnega programa ter televizijskega magazina TV Tednik. Sodeloval je še pri dnevniku Republika, reviji Podjetnik in na POP TV-ju oziroma Pro Plusu. Od julija 2007 do novembra 2009 pa je bil Meško odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije (STA). Konec leta 2009 pa so ga STA-ju odpustili.

"Borut Meško je primer političnega obračuna nad novinarji, ki niso bili po volji najbolj radikalnih vojščakov odhajajočega levega trojčka. V njihovem imenu je to nalogo prevzel direktor STA Bojan Veselinovič, ki ga je na ta položaj nastavila Pahorjeva vlada. Ni bilo dovolj, da bi ga kot odgovornega urednika preprosto razrešili z njegovega mesta in nanj nastavili drugega. Boruta Meška so najprej šikanirali, nato pa odpustili. Da bi bila njihova sramota večja, se je to zgodilo prav v času, ko je bil na zdravstvenih preiskavah, ki so potrdile raka. Tako se je Borut Meško znašel hudo bolan brez ustreznega zdravstvenega in socialnega varstva. Kljub temu je tožil STA, žal pa ni dočakal konca sodnega postopka, ki se je končal s poravnavo," je ob tem dejal predsednik ZNP Igor Kršinar.


Ob tem je še dodal, da želimo, da nihče ne pozabi, kaj se je zgodilo Borutu Mešku. "Želimo, da nihče med novinarji in uredniki ne doživi njegove usode. Ne glede na to, katera politična opcija bo na oblasti, in kateri politični opciji bodo pripisovali novinarje."

Vir: Sta in MMC RTVS

 

 

Obrazložitev za Uroša Urbanijo:

Uroš Urbanija, magister slovenske književnosti, je odgovorni urednik prvega internetnega portala v državi, MMC RTV SLO. To dejstvo najbolj pojasnjuje raznolikost interesov in dejavnosti, s katerimi se je ukvarjal in se ukvarja nagrajeni. Izrazni modus internetnega portala je jezik, kar je tudi izhodiščna domena Uroša Urbanije. Kot lektor slovenskega jezika v tujini (omenimo njegovo delovanje na univerzi La Sapienza, v Rimu) je ohranil skrb za izbranost besedišča in tvarine, kar MMC RTV SLO odlikuje v prvi vrsti in ga postavlja za zgled tudi drugim portalom. Uroš Urbanija skrbi, da je njegov medij intelektualna tribuna, ki prinaša ne samo informacije in podatke, temveč vse to skrbno osmišljuje, komentira in premišlja. Širina interesov, ki jih MMC RTV SLO pokriva, preseneti vsak, še tako kritičen in zahteven pogled. Zagotavljanje vsestranske kvalitete in preprečevanje nagibanja v rumeno smer, je dejanje, ki je danes vse bolj osamljeno, zato pa toliko bolj pogumno in v tej odločitvi zazrto v prihodnost.

Uroš Urbanija je žanrsko vsestranski. Bil je urednik notranje politične redakcije nacionalne tiskovne agencije, a lahko bi rekli, da njegova pot začenja v refleksiji krščanstva, predvsem pa v njegovih stikih z vse bolj pluralno (tudi raz-kristjanjeno) družbo današnjega Zahoda. V tem smislu ostajajo nepozabni prispevki, katerim je spremljal zadnja leta dejavnosti Janeza Pavla II. Tudi še ni docela izzvenel tisti njegov komentar, v katerem se ukvarja s stanjem duha v naši domovini, predvsem s krščanstvom. Provokativno zapiše dve resnici: da je konfesionalnost zares živa le znotraj cerkvenih zidov, v času verskega obredja: in drugo: da si naj Cerkev ne prizadeva za moč in vpliv, ampak naj se jima odreka, če želi ljudi pritegniti in jih povabiti v občestvo vrednot. Misel, ki je ob zadnjih dogodkih še bolj živa, kot v času, ko jo je Uroš Urbanija artikuliral.

Drugi žanr, v katerem prihaja do izraza njegova poklicanost v javno delovanje, je intervju. Spominjamo se njegovih pogovorov z ljudmi, ki določajo globalno fiziognomijo slovenske družbe, tako s predsednikom republike, vodjo opozicije Janezom Janšo in nadškofom Antonom Stresom. V intervjujih prihajata do izraza tako široka razvedenost nagrajenca po ključnih vprašanjih bivanja v postmoderni družbi kot njegova občutljivost za etiko in moralno dinamiko v njej.

Ta senzibilnost odlikuje tudi odnos Uroša Urbanije do poklica, ki mu pripada in pogumno služi, do novinarstva. Opozarja na neurejen status mnogih mladih sodelavcev, ki so zaradi tega v refleksnem krču strahu in se ne upajo dotikati določenih tem ali kritizirati teh in onih posameznikov. Urbanijo tudi skrbi, da je v slovenskem novinarstvu še preveč profesionalnih zdrsov, stiskov rok med uredniki in novinarji na eni ter politiko na drugi strani, skratka preveč je elementov nekredibilnosti. Odgovorni urednik MMC RTV SLO tu odkrito, pogumno in pošteno pove, da mednarodno lansiranje peticij zoper izvoljeno vlado RS ne prispeva h krepitvi novinarskega ugleda, doma in v tujini.

Uroš Urbanija je nenazadnje dejaven tudi kot pedagog: svoje izkušnje pri sedanjem mediju posreduje mlajšim sodelavcem in jih pripravlja na izzive prihodnosti. Celostna vpetost v medijsko delo, v katerem se odraža duh sodobnega časa, velika občutljivost za novinarsko objektivnost in pripravljenost nuditi v MMC RTV SLO enakovredni prostor vsem političnim ali idejnim opcijam ter visoka ubranost z materinščino so kvalitete, ki Uroša Urbanijo določajo za prejemnika Častnega priznanja Boruta Meška za leto 2011. Nenazadnje ga za to usposablja tudi široka rezonanca medija, katerega odgovorni urednik je.

 

Obrazložitev za Aleša Žužka:

Aleš Žužek, rojen leta 1970, danes namestnik odgovornega urednika MMC RTV SLO, je po univerzitetni izobrazbi zgodovinar, bolje magister vede tiste znanosti, ki se imenuje učiteljica življenja. To mu omogoča vzpostavljanje optimalne perspektive, v kateri se opredeljuje do dogajanj v novejšem času. Njegove analize slovenske politične in medijske sedanjosti tako navdih črpajo iz širšega družbenega zaledja: fenomenov, ki smo jim vsak dan priča ne pojasnjujejo zgolj v njihovi enkratni dogodljivosti, temveč vselej v širši perspektivi, v kateri le-ti najdejo svoj smisel, vzrok in končno pojasnitev.

Aleš Žužek je avtor mnogih prispevkov, s katerimi je najprej za potrebe splošne publicistične dejavnosti, kasneje pa za Multimedijski center RTV SLO, prvo institucijo te vrste v državi, ozaveščal javnost in ji posredoval analize dogajanj, ki so vselej vsebovale odločilno mero zaključka. Za večino njegovih prispevkov je moč ugotoviti, da četudi predstavljeni kot odgovor na dnevno aktualistično problematiko, so vselej prinašali sintetičen odgovor, ki je pojave razlagal ne glede ne njihovo instantno substanco, temveč predvsem upoštevaje vpetost v prostor, čas in zgodovino.

V tem smislu izstopa nekaj prispevkov, ki jih bomo tu vzeli v poštev. Prvi govori o najbolj splošni aferi sedanjega časa, njegov naslov Saga o kalvariji z imenom Patria (MMC RTV SLO, 1. septembra 2011) pa bralca postavlja in medias res, v širšo historično dimenzijo fenomena, na katerega se danes odzivamo pretežno zaradi njegove aktualistične note, še posebej, če so v razgretem predvolilnem času obdolženi tako rekoč dnevno pred televizijskimi kamerami. Žužek pravilno ugotovi, da sega afera daleč nazaj (izraz »daleč« je relativen: nanaša se na sicer krajšo periodo, od leta 2003 naprej, zaradi strnjenosti dogajanja pa ima Žužkov prikaz »afere« prepričljivost zgodovinske freske). »Patria« je bila rojena v času Ropove vlade, ko je bila koncesija brez razpisa podeljena pravkar olastninjeni firmi Zdenka Pavčka, Viator Vektorju. Posel so preprečile volitve, nova vlada pa je leta 2004 uvedla javni razpis in stopila na prste interesom iz ozadja. Pogonsko gorivo te afere so tako neuresničeni apetiti nekdanje LDS in njenega zaledja, spričo vsega, kar Žužkov članek še predstavi, pa spoznamo, da imajo danes inkriminirani, predvsem nekdanji predsednik vlade RS s Patrio toliko, kot – Pilat z vero. Vanjo so padli po naključju.

Dragocena in redka informacija pomeni objektiven prikaz problema v siceršnjem vzdušju političnega navijaštva in alarmantnih nepreverjenih, predvsem pa zavajajočih sporočil javnosti. Slovenski mediji, kot da bi tekmovali, kdo bo posekal drugega v neobjektivnosti in izkrivljanju resnice. Delo Aleša Žužka, to in drugo, takšni maniri nastavlja daleč vidno zrcalo.

»Življenje je izgubilo proti smrti, toda spomin dobiva v svojem boju zoper pozabo«. Besede, s katerimi so avtorji intonirali nepozabno Črno knjigo komunizma, so tudi maksima Žužkovega opazovanja političnega sveta, razmišljanja o njem in njegovih interpretacijah. V slovenskem logu je namreč navada, da se na diahrono strukturo dogodkov in pojavov rado pozabi: tudi zato je večina tega, kar beremo, vidimo in slišimo v očetnjavi, mimobežen produkt, stisnjen pod ekstenzivni zvon potreb tranzicijske levice in njenih interpretacij stvarnosti. Sedanji trenutek, brez sidra v preteklosti, je namreč kot čolnič brez krmila na morju: lahko ga sučeš v to ali ono smer, pa ne se ne bo niti malo upiral. Vsi smo namreč ob sedanji vladni krizi in popolnem razpadu političnega sistema tranzicijske levice pozabili na besede (še) sedanjega predsednika vlade: »Ta ekipa je sposobna premagati vse ovire na poti, ki ločijo Slovenijo od najrazvitejših držav, je na predstavitvi kandidatov za ministre 11. novembra 2008 optimistično napovedoval Borut Pahor«. Aleš Žužek nam v svojem članku Zgodba o neki levi vladi prikaže prav to: usodno zasidranost t.i. levega trojčka v nerealnih pričakovanjih, nemogočih obljubah in patetični retoriki: vse to ni prišlo na površje z izglasovano nezaupnico, temveč je bilo vloženo že v kal projekta, katerega realnost Žužkova analiza opisuje kot pobožen deziderat: v oblakih se pač ne da zidati gradov.

Taka akribija je siceršnja odlika piščevih komentarjev in člankov za prvi multimedijski portal v državi. Najsi gre za zgodbo o najbogatejšem slovenskem politiku ali sago o propadu nekega tajkuna: najsi je to pripoved o usodi princese Liberalne demokracije ali kaj drugega, vselej je Žužkova radovednost tista, ki nam opisano predstavi v luči svoje zgodovinske pojavnosti, upoštevaje vso težo objektivnih okoliščin, ki so nek fenomen vzpostavile.

Zavezanost resnici, diahrona razgibanost in zgodovinska nadarjenost, pa četudi gre za dobo, ki ni daljša od nekaj let, vse to uvršča Aleša Žužka med redke iskalce resnice in pravičnosti v slovenski družbi: ker to počne z zavidljivo mero talenta in akribije, ga je upravni odbor imenoval za prejemnika Častnega priznanja Boruta Meška za leto 2011.

 

Dr. Boštjan Marko Turk, predsednik UO ČPBM

 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.