Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da predlog Zakona o medijih, ki ga je vlada na predlog ministrice za kulturo Majde Širca poslala v zakonodajni postopek državnega zbora , ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato pozivamo premierja Boruta Pahorja, da ga umakne iz procedure. Predlagani medijski zakon je namreč še bolj sporen in avtoritaren od podobnega madžarskega medijskega zakona, ki ga je morala sosednja država zaradi pritiskov mednarodne javnosti in mnenja evropske komisije spremeniti.

Zakon zaradi številnih določil ne ustreza demokratičnim standardom, ministrica za kulturo in vlada pa očitno slovensko medijsko krajino pojmujeta kot svoj ideološki plen. Zakon vsiljuje misel, da so mediji in novinarji nujno zlo, zato je treba pripraviti takšno zakonsko ureditev, ki bo čim večkrat na različne načine v tem medijskem prostoru politično in celo kazensko arbitrirala. Ne nazadnje o takšnem odnosu vladajoče koalicije do medijev, novinarstva in novinarske profesionalnosti govori najobširnejše in najbolj precizno poglavje o kazenskih določbah, kar priča o veliki restriktivnosti tega predloga zakona in o zastraševanju novinarjev.

V samem predlogu zakona je najbolj sporna določba o svetu za medije, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino glasov navzočih poslancev. V resnici gre za organ nadzora in celo cenzure, ki bi na osnovi ideološko-politične večine v tem organu praktično odločal o svobodi medijev pri nas nasploh. Med drugim naj bi ta politično imenovani organ dajal predhodna mnenja v zvezi s prodajo medijev oziroma deležev v medijskih družbah. Toda še veliko bolj sporno je njegovo vmešavanje v avtonomijo novinarskega dela in organiziranja. Popolnoma žaljivo do novinarskega dela in poklica nasploh je, da bi tak organ spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, za kar so po sedanji veljavni ureditvijo zadolžene novinarske profesionalne organizacije. Popolnoma nedopustno pa je, da naj bi ta politično izbrani organ predlagal zunanje predstavnike novinarskih častnih razsodišč. To je napad na svobodo tiska in novinarskega organiziranja brez primere v sodobni Evropi!

Prav takšno pojmovanje medijev, ki se kaže skozi institut sveta za medije, je dokaz, da sicer že zelo trhla in načeta koalicija vseeno želi olastniniti medijski prostor, ne nazadnje tudi tako, da prag za obvezno priglasitev koncentracije medijev postavlja prenizko in da koncentracijo medijev pojmuje samo v luči svoje (ne)zmožnosti nadzora nad mediji nasploh. Na to je opozarjal tudi v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjan Matičič, ki ni hotel dati soglasja k predlaganemu zakonu, zaradi česar ga pristojna ministrica za gospodarstvo Darja Radić ne želi imenovati za predstojnika tega urada.

Predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji, kot ga predlaga kulturno ministrstvo, bo namesto ureditve njenega statusa prinesel le blokado njenega delovanja.

Najprej je potrebno izpostaviti, da pri tako majhnem podjetju, kot je Slovenska tiskovna agencija, ministrstvo še dodatno povečuje birokratski aparat za samo delovanje agencije. To je skregano z logiko zmanjševanja birokratskega aparata, ki sicer velja v državi.

ZNP meni, da bi bilo precej bolj smiselno uvesti pri tako majhnem podjetju enotirni sistem upravljanja, kot ga poznajo tudi nekteri drugi mediji v Sloveniji. Racionalizacija upravnega dela agencije pa bi posledično pomenila več denarja za novinarje, ki imajo že tako ali tako mizerne plače.

Prav tako je argument ministrstva, da bi z večjo birokratizacijo dosegli večjo avtonomijo novinarjev in uredništva, popoln blef. Že v sedanjem sistemu se direktor agencije ne sme vmešavati v uredniško avtonomijo.

Toda ravno sedanji direktor Bojan Veselinovič je zaslovel po tem, da se je daleč največ vmešaval v pokrivanje in izbor dogodkov. Noben drug direktor v celotni zgodovini STA ni tako izrazito kršil novinarske avtonomije kot ravno sedanji. O tem, kako se je vmešaval v uredniško avtonomijo, kako je pritiskal na odločitve urednikov glede izbora pokrivanja dogodkov, priča za celo knjigo mailov.

Vlada bi seveda morala ob vsem tem ukrepati, pa kljub opozorilom ni. In če že ob tem ni ukrepala, bi morala seveda ukrepati ob dejstvu, da je Veselinovič agencijo tudi finančno oškodoval, ko je odpustil nekdanjega odgovornega urednika, nato pa bil prisiljen izplačati poravnavo.