Pod krinko varovanja osebnega dostojanstva posameznikov ali varovanja človekovih pravic se skuša prikrivati informacije, ki so pomembne za razumevanje posameznih dogodkov. Tako so se ob omenjeni aferi pojavile ocene, da so šli določeni mediji v svojem poročanju predaleč, da bi morali celo prikriti identiteto pokojnika itd.

Še bolj bode v oči primer, kako so se nedavno na okrogli mizi, ki je potekala v okviru kampanje za sprejem novega družinskega zakonika, sogovorniki, med katerimi sta bila tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž in predsednica Častnega novinarskega razsodišča Ranka Ivelja, postavili na stališče, da pri temah, ko gre za temeljne človekove pravice, ni treba imeti nasprotnega mnenja, čeprav zakonodaje članic EU to področje urejajo različno. Če to prevedemo: tisti, ki imajo odklonilen odnos do tega zakonika oz. njegovih najspornejših členov (poroke istospolnih in možnost istospolnih parov do posvojitve otrok), naj ne dobijo svojega prostora v medijih. To pa ne pomeni nič drugega kot omejevanje javnega dialoga in izločanje drugače mislečih in postavljanje točno določenih političnih pogledov in ideoloških predpostavk za edino dopustne. Očitno tisti, ki so prejšnjega predsednika vlade obtoževali izvajanje cenzure, sedaj skušajo uvajati samocenzuro. Tovrstne tendence vodijo v zniževanje že tako ne posebej visoke ravni medijske svobode in pluralnosti. 

Združenje novinarjev in publicistov

Upravni svet