(citat Nikole Damjanića, ob odstopu iz nadzornega sveta RTV Slovenija: »To bando je treba razgonit, ampak kako? Kdo jo bo razgonil?«)

    Odstopa Tomaža Glažarja in Nikole Damjanića iz nadzornega sveta RTV Slovenija sta po vseh kanonadah in neposrečenih ter neuspešnih poskusih odstavitve vodstva javnega zavoda zgolj nadaljevanje političnega obračuna koalicije, da bi si povsem podredila še zadnji medij v tej državi.

     Že z namestitvijo Bojana Veselinovića na mesto direktorja javne agencije STA so se na svojevrsten način potrdile besede aktualnega predsednika vlade Boruta Pahorja o prizadevanjih po neodvisnih in avtonomnih medijih: ti so neodvisni in avtonomni zgolj, če so v »lasti« nove koalicije in vlade. Pahor pa tega ne vidi, Pahor nič ne sliši, ampak je vsak trenutek pripravljen ponavljati svojo »molitev« o svobodi medijev pri nas. Podoben je tistemu potniku s Titanika, ki se je zaklenil v svojo kajuto in se prepričeval, da se nič ne dogaja - dokler ni utonil...

    To, kar se dogaja na Slovenski tiskovni agenciji (in o čemer seveda slovenski neodvisni in avtonomni mediji ne pišejo) je preprosto bedna podoba o tem, kakšni morajo biti mediji in komu naj služijo in v tej luči bi bilo potrebno - če sem malo ciničen - v znameniti peticiji 571, ki je pritiskov na medije in cenzure obtoževala takratnega premierja Janeza Janšo, spremeniti samo naslovnika. To je zdaj zagotovo Borut Pahor, katerega moralne in etične zaveze o medijih in politiki so se razblinile takoj, ko jih je izrekel. Politikantski obračuni z nekaterimi sodelavci, ki jih ob podpori notranje kamarilje 571 izvaja sedanji direktor STA, bi sodili v neke povsem druge čase; a čas ni pomemben, pomembno je, da je na čelu STA človek iz teh časov, ki svojo vlogo politikantskega vladnega »čistilnega servisa« opravlja dosledno z argumentom moči. Moč mu je podelila sedanja vlada, na kateri je tudi njen predsednik Pahor dvignil roko za to kadrovsko rešitev.

Združenje novinarjev in publicistov obsoja poseganje državne politike v avtonomne uredniške odločitve javnega zavoda RTVS v zadevi Mirjam Muženič. Ministrstvo za kulturo se je v svoji izjavi med drugim obregnilo ob po njihovem neprimerno in nezakonito ravnanje v primeru »novinarke, ki ji je zaradi kandidature na evropskih volitvah onemogočeno delo«.

S tem se je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Majde Širca grobo vmešalo v avtonomijo novinarskega poklica, ki temelji na etičnem kodeksu profesionalnih novinarjev, katerega je sprejelo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Po njem pa se morajo novinarji izogibati vpletenosti v politiko in konfliktu interesov, ki bi se zgodili v primeru, če bi novinarka, ki je bila kandidatka na listi politične stranke, še naprej sodelovala v dnevno informativnem programu.

Združenje novinarjev in publicistov zato opozarja, da si etične norme in standarde postavljamo novinarji sami ter da nam ji ne morejo postavljati politiki katere koli politične usmeritve. Če bi omenjena novinarka še naprej ostala na starem delovnem mestu, bi to vzbujalo tudi občutek politične pristranskosti RTV Slovenija, poleg tega bi šlo za grobo kršenje etičnega kodeksa profesionalnih novinarjev. Po dosedanji praksi sprejeti na nacionalni RTV, novinarji, ki so se politično udejstvovali, nekaj časa namreč niso mogli sodelovati v dnevno informativnem programu. Zato je bilo Muženičevi ponujeno drugo delovno mesto novinarke, kjer do konflikta interesov ne bi prihajalo, vendar tega kandidatka za evropsko poslanko ni želela sprejeti.

Omenjeni poskus stranke Zares, ki ji pripada ministrica za kulturo Majda Širca, ni osamljen primer političnih pritiskov na novinarsko avtonomijo, saj si je svojevrsten obračun z vodstvom nacionalne televizije privoščil tudi evropski poslanec iz LDS Jelko Kacin, nosilec liste, na kateri je kandidirala Mirjam Muženič. Poleg tega je bil napad ministrstva za kulturo na vodstvo TVS usklajen s podobnim dejanjem poslanske skupine Zares ter Nikole Damjanića, prijatelja in znanca ministra in predsednika Zares Gregorja Golobiča, ki je istega dne odstopil z mesta člana nadzornega odbora v tem javnem zavodu in ob tem zahteval razrešitev programskega direktorja TVS Jožeta Možine.

Združenje novinarjev in publicistov zato poziva predsednika vlade Boruta Pahorja, naj vpliva na ministre svoje vlade, da se bodo vzdržali napadov na novinarje, novinarski poklic, etični kodeks novinarjev in novinarsko avtonomijo nasploh. Naj ob tem spomnimo na njegovo obljubo, ki jo je dal 14. oktobra lani, ko je na eni izmed okroglih miz dejal, da bo od svojih ministrov in ministric zahteval, da se ne izjasnjujejo o medijih.

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov
Igor Kršinar, predsednik

Ljubljana, 2.7.2009 

Združenje novinarjev in publicistov zavrača javni poziv Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev, v katerem ta od generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja zahtevata, da novinarki Mirjam Muženič zagotovi vrnitev na delovno mesto dopisnice iz Trsta. Kot je znano, je Muženičeva kandidirala na listi ene od političnih strank za evropsko poslanko, vendar ni bila izvoljena, zdaj pa želi v okviru informativnega programa še naprej poročati tudi o slovenski notranji in zamejski politiki ter odnosih med njima.

Trditve Društva novinarjev in Sindikata novinarjev, da gre v primeru novinarke Muženičeve za kršenje njenih ustavnih in osebnostnih pravic, nikakor niso utemeljene. Prav strogo ločevanje oziroma preprečevanje kopičenja in podvajanja etično nezdružljivih funkcij, ki niso v skladu z ustavno vlogo tiska in elektronskih medijev, so osnovne značilnosti profesionalnega novinarstva v parlamentarnih ustavnih ureditvah. V tem smislu si profesionalne novinarske organizacije prizadevajo za odpravljanje vseh dvomov v delo novinarjev in javnih občil kot nepristranskih virov informiranja in oblikovanja javnega mnenja. Profesionalni novinarski kodeksi v teh deželah načelo ločevanja poklicnega novinarskega dela z delom v političnih strankah še posebej poudarjajo.

V primeru Nemčije denimo veljajo smernice Medijskega kodeksa (Pressekodex Richtlinien), v skladu s katerimi novinarji in izdajatelji medijev ne morejo opravljati dejavnosti, zaradi katerih bi bila verodostojnost medija, za katerega delajo, vprašljiva. V skladu s temi smernicami funkcija poklicnega novinarja ni združljiva z delom v vladnih in drugih oblastnih organih, političnih strankah in tudi v gospodarskih družbah. Nemški medijski kodeks predvideva, da vsi udeleženci dosledno upoštevajo ločitev teh funkcij. V nasprotnem primeru novinarji in izdajatelji medijev škodijo ugledu novinarstva in lastnega medija, ki je zavezan načelu posredovanja verodostojnih in nepristranskih informacij.

Ta prizadevanja bi še posebej morala biti cilj novinarskih organizacij in medijskih hiš v Sloveniji, če želijo opravljati vlogo, zaradi katere so bila ustanovljena, ne pa ravno nasprotno - z aktivnim podpiranjem nezdružljivosti novinarskega dela s strankarskim delovanjem, kar je z vidika profesionalne novinarske etike izjemno škodljivo za ugled novinarskega poklica.

Tudi etični kodeks ameriškega Združenja profesionalnih novinarjev (SPJ) - po katerem se je pri oblikovanju svojega kodeksa zgledovalo tudi Društvo novinarjev Slovenije - določa, da se mora novinar izogibati konfliktom interesov, tako dejanskim kot tudi navideznim ("avoid conflicts of interest, real or perceived"), med drugim se mora izogibati tudi politični vpletenosti ("shun political involvement"). Novinarka Muženičeva se namreč s kandidaturo za evropsko poslanko ni le vpletla v politiko, ampak je postala njena izpostavljena akterka.

Združenje novinarjev in publicistov ob tem opozarja tudi na dosedanjo prakso na nacionalni RTV, ko novinarji, ki so se aktivno udejstvovali v politiki, nekaj časa niso mogli poročati o politiki. Zaskrbljujoče je, da Društvo novinarjev Slovenija in njegov sindikat s svojim pozivom skušata znižati standarde, ki so se na RTV uveljavili že leta 1996, ko so novinarji - kljub želji nekdanjih poslancev, ki so izstopili iz novinarstva - preprečili, da bi se v informativni program vrnili novinarji, ki so se odločili za vstop v politiko.

V kolikor bi omenjena novinarka še naprej ostala na dosedanjem delovnem mestu, bi šlo za konflikt interesov in grobo kršenje etičnega kodeksa profesionalnih novinarjev, hkrati pa bi nakazovalo, da je aktivno strankarsko udejstvovanje zaposlenih novinarjev sprejemljivo za javni zavod RTV Slovenija. Združenje novinarjev in publicistov zato predlaga vodstvu RTV, da novinarki Muženičevi za določeno časovno obdobje ponudi zaposlitev na delovnem mestu, kjer ne bo prihajalo do konflikta interesov, povezanega z njenim delom v informativnem programu in delovanjem v okviru ene izmed političnih strank.

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov

Prvak Zares je v izjavi za javnost 29. maja 2009 osebno napadel novinarja Mateja Hlebša in urednico TV Slovenija Rosvito Pesek, potem ko je TV Slovenija poročala o kreditih, ki jih je odobrila NLB banka v večinski državni lasti za potrebe podjetja Ultra, katerega pomemben solastnik je preko nizozemske podružnice Ultra Sum tudi Golobič.

V izjavi za javnost je Golobič očital novinarju TV Slovenija Mateju Hlebšu, da naj bi v nasprotju z načeli profesionalne novinarske etike navedel lažne trditve z namenom „politične diskvalifikacije in poskusa preusmerjanja pozornosti oziroma preprečevanja nadaljnjega razkrivanja spornih početij uprav bank, njihovih nadzornih svetov in prejšnje vlade, k čemur je zavezana stranka Zares".

Golobič je novinarju Hlebšu in urednici Peskovi očital še orkestrirano manipulacijo in insinuacije, „skupaj s serijo anonimk, narejenih v najslabši maniri opozicijske stranke SDS", kar naj bi ga „osebno in stranko Zares še dodatno" utrjevalo v prepričanju, da odpirajo „prava vprašanja" in vztrajajo na „pravih zahtevah".

Golobičevo argumentiranje napada na novinarja in urednico TV Slovenija in njegovo „načelno" zavzemanje za razkrivanje spornega početja uprav bank v državni lasti pri dodeljevanju posojil nekaterim podjetjem na podlagi dvomljivih garancij, se je izkazalo za popolnoma neverodostojno le nekaj dni za tem. Predsednik stranke Zares je namreč 3. junija 2009 medijem priznal, da je v preteklosti lagal novinarjem, ko je prikril svoj lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum.

Ob tem ZNP opozarja, da so o poslih ministrovega podjetja z državno banko poročali tudi nekateri drugi osrednji mediji, pa njihovi novinarji in uredniki niso bili tarča tako žolčnih izpadov ministra Golobiča kot novinar in urednica TV Slovenija. To samo dodatno potrjuje, da si Zares z vsemi oblikami pritiskov prizadeva, da bi kot stranka vladne koalicije onemogočila kritične novinarske glasove v medijih, na katere ima vpliv vladajoča politika.

Predsednika vlade Boruta Pahorja ob tem zadnjem napadu na delo novinarjev in urednikov znova pozivamo, da s svojo avtoriteto vpliva na strankarske in koalicijske kolege v vladi ter vladne politične nameščence v medijih, na katere ima vpliv vladajoča politika, naj prenehajo z vse bolj brezobzirnimi političnimi pritiski in osebnimi napadi na posamezne novinarje in urednike v uredništvih teh medijev.

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov

Ljubljana, 5. junij 2009