Združenje novinarjev in publicistov
Izjava ZNP o "novinarski solidarnosti in kanibalizmu"

Združenje novinarjev in publicistov je v zvezi z objavo “primera” Gordane Sredojević na portalu MMC RTV SLO sprejelo naslednje stališče: Novinarka MMC Katja Pirnat je svoje delo opravila korektno in v skladu s profesionalnimi in etičnimi kriteriji, zato ZNP vse insinuacije, ki so usmerjene proti novinarki, MMC-ju in odgovornemu uredniku Urošu Urbaniji, zavrača kot zlonamerne, kot popolno sprenevedanje in poskus obrambe politikantskega nastopa Gordane Sredojević na nedavni tiskovni konferenci, na kateri je zatrdila, da je manjša fotografija na naslovni strani revije Obrazi, ki jo ureja, rezultat političnih pritiskov.

Prav tako zavračamo očitke, da je novinarka Pirnatova s podvprašanji nadlegovala Sredojevićevo, saj jo je ta celo sama pozvala, da jo v primeru nejasnosti še vpraša. Ker na nekatera vprašanja ni dovolj jasno odgovorila, med drugim ali so bile tudi velike fotografije Katarine Kresal, Zorana Thalerja in Boruta Pahorja na naslovnici Obrazov posledica političnih pritiskov, jo je novinarka to še enkrat vprašala, kar je Sredojevićeva razumela kot nadlegovanje, pri čemer jo je podprl tudi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič. Če DNS in SNS vztrajanje pri odgovoru na novinarsko vprašanje razumeta kot nadlegovanje, potem obstaja nevarnost nove novinarske prakse, po kateri bodo lahko politiki, gospodarstveniki in javne osebe novinarjem v primeru neprijetnih vprašanj začeli množično groziti z odvetniki ali drugimi skupinami pritiska.

Združenje novinarjev in publicistov podrobneje ne želi komentirati izjave upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije, odločno pa zavrača njegove navedbe in etiketiranja vseh tistih, ki so pokazali na nesprejemljivo neetično in politično motivirano izjavo Gordane Sredojević. Upravni odbor DNS namreč to označuje kot politični in ideološki spopad na truplu Dela Revij ter kot poskus linča in osebne diskreditacije, kar naj bi po DNS vse bilo odraz nekakšnega kanibalizma. UO DNS se ob tem primeru zavzema za solidarnost, kliče pa tudi k nekakšni osnovni enotnosti v slovenskem novinarstvu, ki da jo pogreša.

ZNP sporoča, da je zavezan k solidarnosti z resnico, pravico, k solidarnosti z novinarskimi profesionalnimi in etičnimi kriteriji in ne k solidarnosti politikantskih manipulacij, laži in izmišljotin. Poleg tega ZNP tudi sporoča, da je bil vedno zavezan k enotnosti v različnosti in ne k enotnosti v (ideološki, politični) istosti.

Preberite več ...
 
Padec spornega medijskega zakona

Združenje novinarjev in publicistov izraža zadovoljstvo, ker je državni zbor zavrnil predlagani zakon o medijih že v prvi obravnavi. Zakon je bil sramota za vlado, saj je bil škodljiv za novinarsko avtonomijo in je spominjal na sporni madžarski medijski zakon, o katerem je razpravljal evropski parlament. Verjeti je, da bi lahko razpravljali tudi o zakonu, ki ga je predlagala nekdanja ministrica Majda Širca, na koncu pa bi o zakonu odločali še volivci na referendumu, kar bi nas stalo najmanj štiri milijone evrov.

Najbolj sporna v predlaganem zakonu je bila določba o svetu za medije, ki bi opravljal podobne naloge kot madžarski organ, čeprav ne bi kaznoval novinarjev in medijev. Namesto njega bi to počeli inšpektorji, svet pa bi podobno nadziral medije in o tem poročal ministrstvu za kulturo. Poleg tega bi ta organ, ki bi ga parlament imenoval z navadno večino, celo razpravljal o novinarski etiki in imenoval zunanje člane novinarskih častnih razsodišč. Česa takega si niso izmislili niti madžarski vzorniki slovenskih piscev medijskega zakona.

Prav tako bi bilo sporno, celo protiustavno, da bi častno razsodišče Društva novinarjev s svojimi pogosto politikantskimi razsodbami onemogočalo pridobitev statusa samostojnih novinarjev. V pravni državi je za to pristojno le sodišče, zato je žalostno, da ministrstvo za kulturo ne premore pravnika, ki bi oranžne jurišnike na to opozoril. Podobna bedarija so bile določbe o odgovornem uredniku, ki bi po novem moral cenzurirati spletne komentarje, sicer bi ga čakala globa.

Preberite več ...
 
Javni poziv Združenja novinarjev in publicistov k zavrnitvi predloga zakona o medijih

Spoštovani poslanci in poslanke Državnega zbora,

spoštovani predsednik Vlade g. Borut Pahor,

spoštovani v. d. ministra za kulturo dr. Boštjan Žekš!

 

Vnovič pozivamo predsednika vlade Boruta Pahorja, da umakne predlog zakona o medijih, ki ga je vlada v državni zbor poslala 2. junija letos. Pozivamo v. d. ministra za kulturo dr. Boštjana Žekša, da zakona, ki mu ga je prepustila njegova predhodnica Majda Širca, ne zagovarja pred poslanci. Pozivamo tudi vse poslanke in poslance Državnega zbora, da zakona o medijih v predlagani obliki ne podprejo in ga v celoti zavrnejo. Predlagani zakon je napad na medijsko svobodo in novinarsko avtonomijo in je v nekaterih poglavjih prav toliko sporen kot madžarski medijski zakon, ki ga je sprejela vlada Viktorja Orbana.

Združenje novinarjev in publicistov predlog zakona o medijih zavrača iz več razlogov. Dva glavna razloga smo predstavili na javni predstavitvi mnenj 29. junija v Državnem zboru. Najbolj nasprotujemo ustanovitvi in vlogi Sveta za medije, preko katerega želi aktualna oblast nadzirati medije. Zavračamo, da domnevno strokovni organ, ki ga imenuje parlament z navadno večino, razpravlja o novinarski etiki ter imenuje člane novinarskih častnih razsodišč. Drugi glavni razlog za naše nasprotovanje predlaganemu zakonu so določbe o statusu samostojnega novinarja, saj zavračamo, da bi na pridobitev tega statusa vplivale katera koli organizacija ali novinarsko častno razsodišče.

Preberite več ...
 
Predlagani medijski zakon hujši od madžarskega

Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da predlog Zakona o medijih, ki ga je vlada na predlog ministrice za kulturo Majde Širca poslala v zakonodajni postopek državnega zbora , ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato pozivamo premierja Boruta Pahorja, da ga umakne iz procedure. Predlagani medijski zakon je namreč še bolj sporen in avtoritaren od podobnega madžarskega medijskega zakona, ki ga je morala sosednja država zaradi pritiskov mednarodne javnosti in mnenja evropske komisije spremeniti.

Zakon zaradi številnih določil ne ustreza demokratičnim standardom, ministrica za kulturo in vlada pa očitno slovensko medijsko krajino pojmujeta kot svoj ideološki plen. Zakon vsiljuje misel, da so mediji in novinarji nujno zlo, zato je treba pripraviti takšno zakonsko ureditev, ki bo čim večkrat na različne načine v tem medijskem prostoru politično in celo kazensko arbitrirala. Ne nazadnje o takšnem odnosu vladajoče koalicije do medijev, novinarstva in novinarske profesionalnosti govori najobširnejše in najbolj precizno poglavje o kazenskih določbah, kar priča o veliki restriktivnosti tega predloga zakona in o zastraševanju novinarjev.

V samem predlogu zakona je najbolj sporna določba o svetu za medije, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino glasov navzočih poslancev. V resnici gre za organ nadzora in celo cenzure, ki bi na osnovi ideološko-politične večine v tem organu praktično odločal o svobodi medijev pri nas nasploh. Med drugim naj bi ta politično imenovani organ dajal predhodna mnenja v zvezi s prodajo medijev oziroma deležev v medijskih družbah. Toda še veliko bolj sporno je njegovo vmešavanje v avtonomijo novinarskega dela in organiziranja. Popolnoma žaljivo do novinarskega dela in poklica nasploh je, da bi tak organ spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, za kar so po sedanji veljavni ureditvijo zadolžene novinarske profesionalne organizacije. Popolnoma nedopustno pa je, da naj bi ta politično izbrani organ predlagal zunanje predstavnike novinarskih častnih razsodišč. To je napad na svobodo tiska in novinarskega organiziranja brez primere v sodobni Evropi!

Prav takšno pojmovanje medijev, ki se kaže skozi institut sveta za medije, je dokaz, da sicer že zelo trhla in načeta koalicija vseeno želi olastniniti medijski prostor, ne nazadnje tudi tako, da prag za obvezno priglasitev koncentracije medijev postavlja prenizko in da koncentracijo medijev pojmuje samo v luči svoje (ne)zmožnosti nadzora nad mediji nasploh. Na to je opozarjal tudi v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjan Matičič, ki ni hotel dati soglasja k predlaganemu zakonu, zaradi česar ga pristojna ministrica za gospodarstvo Darja Radić ne želi imenovati za predstojnika tega urada.

Preberite več ...
 
<< Začetek < Prejšnja 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Naslednja > Konec >>

Stran 31 od 40
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.