Direktor TV Slovenija zavrača očitke o domačijskem televizijskem programu in poudarja, da so kulturno-umetniški programi na nacionalni televiziji vsako leto deležni več denarja in programa. Napade ministrice za kulturo Majde Širca na javno televizijo in nase osebno zavrača kot vulgarno nekontrolirano nestrpnost ter odkriti politični pritisk. »Nič ni narobe, da si nasprotujemo, da imamo diametralno nasprotne poglede na prihodnost RTV, tudi to normalno sprejemamo, da si ministrica po svojih močeh trudi na čelo hiše postaviti sebi všečno vodstvo; tisto, kar je za normalno delovanje družbe nevarno, pa je, da svoje nasprotnike spreminja v sovražnike in ščuva k medijskemu linču,« pravi Možina. 

Jastrebe v vladni koaliciji po mnenju Možine moti zlasti raziskovalno poročanje v informativnem programu. Nekateri koalicijski parlamentarci so napadali celo dokumentarne filme o totalitarizmih, ki so bili objavljeni na TV Slovenija. Opozarja, da predsednik Društva novinarjev Grega Repovž z odkritim služenjem politiki napada standarde novinarske in medijske neodvisnosti.

Vsi napadi na RTV tudi niso brez posledic, vsaj del ljudi pod vplivom toče kritik in političnih napadov morda jemlje RTV Slovenija kot nekaj negativnega. Vedeti je treba še nekaj, kar je izrazito nenavadno: največja komercialna televizija je takrat, ko je mandat nastopilo sedanje vodstvo RTV, postavila ob tedanji še kar dve ali tri nove informativne oddaje. »To je poučno, saj informativni programi niso ravno domena komercialnih televizij,« pravi Možina.

Možina pravi, da je TV Slovenija z zadnjih letih uspelo doseči programski napredek med 75 javnimi televizijami v Evropi; samo TVS in še belgijska javna televizija sta med tistimi, ki sta izboljšali gledanost svojih programov: »Za to so nas tudi javno pohvalili, seveda pa to v Sloveniji ni imelo nobenega odmeva.«

    Karl-Peter Schwarz je novinar in dopisnik nemškega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) in je zagovornik profesionalnega novinarskega pristopa, značilnega za anglosaško neodvisno novinarstvo. Meni, da je za novinarstvo najpomembnejša profesionalnost, ne glede na to, ali je novinar desno ali levo usmerjen, ki je torej neodvisna od njegove politične usmeritve. Gre za železna pravila, ki določajo delo novinarjev. Če si dober novinar, če dobro poročaš, navajaš dejstva in odnose med njimi, bralec v najboljšem primeru niti ne ve za politično usmerjenost niti je ne zazna. Prav tak profesionalni pristop je značilen za anglosaško neodvisno novinarstvo. "Seveda je pomembno tudi osebno mnenje, da znaš članku dodati svojo »dušo.« Bolj ko si emocionalno zavzet, več imaš argumentov, boljši bo članek," pravi Schwarz. Po njegovem mnenju pri delu novinarstva, zlasti to velja za brezplačne časopise, ni več razlike med tem, ali gre za članek ali za oglaševanje. Vse to je nevarno za novinarstvo, saj se tako izniči novinarska kredibilnost, ki je pravzaprav osnova vsakega dobrega časopisa.

    Schwarz sodi med dobre poznavalce nekdanjih vzhodnoevropskih držav in je prav zato je toliko bolj kritičen do polpretekle komunistične zgodovine, polne lažnih podatkov. Po njegovem mnenju bi sicer ne bi bilo pravično, če bi Slovenijo kot razvito evropsko državo na medijskem področju primerjal z Albanijo, povsem na mestu pa je lahko primerjava s Češko. Ocenjuje, da je kvaliteta čeških časopisov, javna diskusija kot tudi kritika, veliko bolj razvita kot v Sloveniji. Pomembno pri tem je, da se je v Sloveniji ohranila kontinuiteta političninh voditeljev iz komunističnih časov, medtem ko so na Češkem dobili moč nekdanji oporečniki režima, Vaclav Havel, Vaclav Klaus ...