Združenje novinarjev in publicistov zavrača javni poziv Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev, v katerem ta od generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja zahtevata, da novinarki Mirjam Muženič zagotovi vrnitev na delovno mesto dopisnice iz Trsta. Kot je znano, je Muženičeva kandidirala na listi ene od političnih strank za evropsko poslanko, vendar ni bila izvoljena, zdaj pa želi v okviru informativnega programa še naprej poročati tudi o slovenski notranji in zamejski politiki ter odnosih med njima.

Trditve Društva novinarjev in Sindikata novinarjev, da gre v primeru novinarke Muženičeve za kršenje njenih ustavnih in osebnostnih pravic, nikakor niso utemeljene. Prav strogo ločevanje oziroma preprečevanje kopičenja in podvajanja etično nezdružljivih funkcij, ki niso v skladu z ustavno vlogo tiska in elektronskih medijev, so osnovne značilnosti profesionalnega novinarstva v parlamentarnih ustavnih ureditvah. V tem smislu si profesionalne novinarske organizacije prizadevajo za odpravljanje vseh dvomov v delo novinarjev in javnih občil kot nepristranskih virov informiranja in oblikovanja javnega mnenja. Profesionalni novinarski kodeksi v teh deželah načelo ločevanja poklicnega novinarskega dela z delom v političnih strankah še posebej poudarjajo.

V primeru Nemčije denimo veljajo smernice Medijskega kodeksa (Pressekodex Richtlinien), v skladu s katerimi novinarji in izdajatelji medijev ne morejo opravljati dejavnosti, zaradi katerih bi bila verodostojnost medija, za katerega delajo, vprašljiva. V skladu s temi smernicami funkcija poklicnega novinarja ni združljiva z delom v vladnih in drugih oblastnih organih, političnih strankah in tudi v gospodarskih družbah. Nemški medijski kodeks predvideva, da vsi udeleženci dosledno upoštevajo ločitev teh funkcij. V nasprotnem primeru novinarji in izdajatelji medijev škodijo ugledu novinarstva in lastnega medija, ki je zavezan načelu posredovanja verodostojnih in nepristranskih informacij.

Ta prizadevanja bi še posebej morala biti cilj novinarskih organizacij in medijskih hiš v Sloveniji, če želijo opravljati vlogo, zaradi katere so bila ustanovljena, ne pa ravno nasprotno - z aktivnim podpiranjem nezdružljivosti novinarskega dela s strankarskim delovanjem, kar je z vidika profesionalne novinarske etike izjemno škodljivo za ugled novinarskega poklica.

Tudi etični kodeks ameriškega Združenja profesionalnih novinarjev (SPJ) - po katerem se je pri oblikovanju svojega kodeksa zgledovalo tudi Društvo novinarjev Slovenije - določa, da se mora novinar izogibati konfliktom interesov, tako dejanskim kot tudi navideznim ("avoid conflicts of interest, real or perceived"), med drugim se mora izogibati tudi politični vpletenosti ("shun political involvement"). Novinarka Muženičeva se namreč s kandidaturo za evropsko poslanko ni le vpletla v politiko, ampak je postala njena izpostavljena akterka.

Združenje novinarjev in publicistov ob tem opozarja tudi na dosedanjo prakso na nacionalni RTV, ko novinarji, ki so se aktivno udejstvovali v politiki, nekaj časa niso mogli poročati o politiki. Zaskrbljujoče je, da Društvo novinarjev Slovenija in njegov sindikat s svojim pozivom skušata znižati standarde, ki so se na RTV uveljavili že leta 1996, ko so novinarji - kljub želji nekdanjih poslancev, ki so izstopili iz novinarstva - preprečili, da bi se v informativni program vrnili novinarji, ki so se odločili za vstop v politiko.

V kolikor bi omenjena novinarka še naprej ostala na dosedanjem delovnem mestu, bi šlo za konflikt interesov in grobo kršenje etičnega kodeksa profesionalnih novinarjev, hkrati pa bi nakazovalo, da je aktivno strankarsko udejstvovanje zaposlenih novinarjev sprejemljivo za javni zavod RTV Slovenija. Združenje novinarjev in publicistov zato predlaga vodstvu RTV, da novinarki Muženičevi za določeno časovno obdobje ponudi zaposlitev na delovnem mestu, kjer ne bo prihajalo do konflikta interesov, povezanega z njenim delom v informativnem programu in delovanjem v okviru ene izmed političnih strank.

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov

Prvak Zares je v izjavi za javnost 29. maja 2009 osebno napadel novinarja Mateja Hlebša in urednico TV Slovenija Rosvito Pesek, potem ko je TV Slovenija poročala o kreditih, ki jih je odobrila NLB banka v večinski državni lasti za potrebe podjetja Ultra, katerega pomemben solastnik je preko nizozemske podružnice Ultra Sum tudi Golobič.

V izjavi za javnost je Golobič očital novinarju TV Slovenija Mateju Hlebšu, da naj bi v nasprotju z načeli profesionalne novinarske etike navedel lažne trditve z namenom „politične diskvalifikacije in poskusa preusmerjanja pozornosti oziroma preprečevanja nadaljnjega razkrivanja spornih početij uprav bank, njihovih nadzornih svetov in prejšnje vlade, k čemur je zavezana stranka Zares".

Golobič je novinarju Hlebšu in urednici Peskovi očital še orkestrirano manipulacijo in insinuacije, „skupaj s serijo anonimk, narejenih v najslabši maniri opozicijske stranke SDS", kar naj bi ga „osebno in stranko Zares še dodatno" utrjevalo v prepričanju, da odpirajo „prava vprašanja" in vztrajajo na „pravih zahtevah".

Golobičevo argumentiranje napada na novinarja in urednico TV Slovenija in njegovo „načelno" zavzemanje za razkrivanje spornega početja uprav bank v državni lasti pri dodeljevanju posojil nekaterim podjetjem na podlagi dvomljivih garancij, se je izkazalo za popolnoma neverodostojno le nekaj dni za tem. Predsednik stranke Zares je namreč 3. junija 2009 medijem priznal, da je v preteklosti lagal novinarjem, ko je prikril svoj lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum.

Ob tem ZNP opozarja, da so o poslih ministrovega podjetja z državno banko poročali tudi nekateri drugi osrednji mediji, pa njihovi novinarji in uredniki niso bili tarča tako žolčnih izpadov ministra Golobiča kot novinar in urednica TV Slovenija. To samo dodatno potrjuje, da si Zares z vsemi oblikami pritiskov prizadeva, da bi kot stranka vladne koalicije onemogočila kritične novinarske glasove v medijih, na katere ima vpliv vladajoča politika.

Predsednika vlade Boruta Pahorja ob tem zadnjem napadu na delo novinarjev in urednikov znova pozivamo, da s svojo avtoriteto vpliva na strankarske in koalicijske kolege v vladi ter vladne politične nameščence v medijih, na katere ima vpliv vladajoča politika, naj prenehajo z vse bolj brezobzirnimi političnimi pritiski in osebnimi napadi na posamezne novinarje in urednike v uredništvih teh medijev.

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov

Ljubljana, 5. junij 2009