| Tožilstvo zahteva preiskavo zoper finskega novinarja |
|
|
Ljubljana, 15. julija 2009 - Ljubljansko okrožno tožilstvo je zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda 1. junija na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zaradi dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve nekdanjega premierja Janše v oddaji finske javne televizije YLE, ki je bila objavljena septembra 2008, tik pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami. Gre za dve kaznivi dejanji po 2. in 1. odstavku 171. člena kazenskega zakonika. Novinar Berglund je bivšega predsednika vlade obtožil, da je v povezavi z naročilom osemkolesnih oklepnikov finskega orožarskega koncerna Patria prejel podkupnino. Berglund ni presenečen zaradi tožb, se pa namerava v bližnji prihodnosti izogibati potovanjem v Slovenijo, ker je prepričan, da bi ga prijeli. "Na srečo me Finska ne namerava poslati tja na zaslišanje," je po poročanju YLE izjavil Berglund. Bivši premier Janša je predlog za kazenski pregon zoper Berglunda vložil zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/I in 171/II in III Kazenskega zakonika.
"Ravnanje
Magnusa Berglunda predstavlja klasično obliko protipravne in kaznive
žaljive obdolžitve, ki jo je storil novinar brez predložitve dokazov za
hude lažnive obdolžitve in ob očitnem kršenju temeljnih načel dolžne
novinarske skrbnosti," so oktobra 2008 sporočili iz odvetniške pisarne Zidar&Klemenčič. "Ravnanje Magnusa Berglunda predstavlja klasično obliko protipravne in
kaznive žaljive obdolžitve, ki jo je storil novinar brez predložitve
dokazov za hude lažnive obdolžitve in ob očitnem kršenju temeljnih
načel dolžne novinarske skrbnosti," so prepričani v odvetniški pisarni.
Mariborski Večer je 16. marca 2009 objavil, da so po pisanju finskega novinarja Mikka Niskasaarija "novinarji, odgovorni za oddajo MOT javne finske televizije YLE, v kateri so tik pred slovenskim parlamentarnimi volitvami obtožili podjetje Patria podkupovanja takratnega slovenskega premiera Janeza Janše, preklicali vse obtožbe, ki so jih izrekli proti Janši", medtem ko je direktorica programa televizije YLE te navedbe zanikala. Novinar Niskasaari je po poročanju Večera zapisal, da je producent oddaje Matti Virtanen dejal, da "je bila črka J v programu uporabljena zgolj zaradi dramatičnosti in ne zato, ker bi imeli dokaze". Kot povzema Večer pisanje Niskasaarija, naj bi tudi direktorica prvega programa nacionalne televizije YLE Riita Pihlajamäki finskim novinarjem dejala, "da oddaja ni nikoli namignila, da bi bil Janša prejel podkupnino". Medtem je direktorica Pihlajamäkijeva za Večer pojasnila, da njihovo stališče ostaja enako in da ni komentirala ničesar o oddaji MOT ali Janezu Janši. Večer omenja tudi, da se je kriminolog Johan Bäckman pritožil finskemu Svetu za množične medije zoper oddajo MOT. Svet je zavrnil tako pritožbo zoper oddajo kot pritožbo na odločitev sveta, ki jo je Bäckman podal po zavrnjeni pritožbi. Kot poročajo, Bäckman oddajo preganja in pravi, da velikokrat nedolžne ljudi obtožujejo marsičesa, med drugim naj bi obtožili tri Kurde, ki živijo na Finskem, da so teroristi, in Rusinjo, da pere denar za rusko mafijo. "Z lažmi o podkupninah so grobo kršili novinarsko etiko in o tem imam tudi dokaze. Izjave, podane v oddaji, se ne ujemajo z izjavami, ki so jih novinarji in producent dali po oddaji. Producent Matti Virtanen je dejal, da nimajo nobenih dokazov o podkupovanju Janše, direktorica Riita Pihlajamäki pa mi je dejala, da v oddaji nikoli niso rekli, da je Janša prejel podkupnino. Spremenili so retoriko, češ da tega nikoli niso rekli," je po poročanju Večera dejal Bäckman. Po njegovih besedah "program bazira na lažeh, edina stvar, o kateri imajo dokaze, je, da je Patria v nekaterih državah pri poslovanju tudi podkupovala". Kot omenja časnik, imajo po Bäckmanovih besedah "YLE in novinarji oddaje MOT več masla na glavi in veliko več zagovorov na sodišču in obsodb zaradi klevetanja in blatenja imena, kot dejansko povedo".
Povezane teme:
Afera Patria: Kje so zdaj dokazi? |
| < Nazaj | Naprej > |
|---|
| Spremembe na Delu in Dnevniku |
|
Potem ko je s položaja odgovornega urednika Dnevnika odstopil Ali Žerdin, je padel še odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki ga je nadzorni svet družbe razrešil 5. marca. |
|
| Preberite več... |
| Izjava ZNP o pritiskih na novinarje pri poročanju o aferi bulmastifi in novi družinski zakonodaji |
| V Združenju novinarjev in publicistov protestiramo zaradi političnih pritiskov na novinarje in medije, ki so poročali o t. i. aferi bulmastifi. Po poročanju enega od medijev je kmetijski minister dr. Milan Pogačnik celo najel agencijo, ki je pritiskala na novinarje, da bi o tej zadevi čim manj poročali. Še posebej pa je problematično, da tovrstni pozivi prihajajo tudi od nekaterih ljudi s pomembnimi funkcijami v okviru novinarskega ceha. | |
| Preberite več... |
| V četrtek podelitev Jurčičevih nagrad |
| Sklad Josipa Jurčiča bo v četrtek, 4. marca, podelil nagrade, ki jih že tradicionalno podeljuje novinarjem, publicistom in urednikom, ki so se v minulem letu po mnenju sklada najbolj izkazali. Podelitev bo potekala v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Miklošičevi 24 v Ljubljani, začela pa se bo ob 19. uri. |
| ZNP poziva premierja k razrešitvi direktorja STA Bojana Veselinoviča |
|
Združenje novinarjev in publicistov vnovič poziva premierja Boruta Pahorja k razrešitvi direktorja STA Bojana Veselinoviča, ki zlorablja svojo funkcijo v politične namene. |
|
| Preberite več... |
| Parlamentarni preiskavi brezplačnikov na rob |
|
Poslanke in poslanci iz vseh koalicijskih strank, SD, Zares, LDS in DeSUS so v proceduro vložili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave o brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta politično propagandno v korist strank takratne vladajoče koalicije pod vodstvom SDS izhajala pred parlamentarnimi volitvami 2008. Preiskovalna komisija se bo ukvarjala z ozadjem zgodbe o brezplačnikih, njihovem financiranju ter morebitno politično odgovornostjo. |
|
| Preberite več... |
