Letno poročilo ZNP o stanju na področju medijev v letu 2015 natisni

 

Stanje na področju medijev se v Sloveniji v letu 2015 glede na leto prej ni bistveno spremenilo. V nekaterih delih se je izboljšala kazenska zakonodaja, ki se nanaša tudi na novinarje. Še naprej pa novinarje pesti slabo delovanje inšpekcijskih služb, ko gre za zaposlovanje novinarjev, slabe zaposlitvene možnosti in izkoriščanje s strani lastnikov medijev. Pojavljajo je tudi politični pritiski nanje. Še vedno glavna težava slovenskega medijskega prostora ostaja njegova neuravnoteženost.

 

Spremembe zakonodaje

 Leto 2015 je bilo za novinarje v Sloveniji pomembno predvsem zato, ker so se sprejemale nekatere spremembe zakonodaje, pomembne tudi zanje. Spomladi so bile v državnem zboru, najvišjem zakonodajnem telesu, sprejete spremembe Kazenskega zakonika. Z njimi je bila iz zakonika (tudi) na predlog ZNP črtana možnost kazenskega pregona novinarjev v primerih, ko objavijo tajne podatke državnih organov. Sprejeta je bila določba, da objava ni kazniva, če pri njej prevlada javni interes.

 

Iz Kazenskega zakonika je bila (tudi) na predlog ZNP črtana določba, po kateri je lahko državno tožilstvo preganjalo novinarje, če so ti užalili javne funkcionarje. Po novem bodo lahko novinarje kazensko preganjali le še funkcionarji sami z zasebno civilno tožbo, tako kot to velja za vse druge državljane.

 

Ni pa bil sprejet predlog ZNP, da bi v Kazenskem zakoniku določili, da novinarji v nobenem primeru za svoje pisanje ne morejo biti kazensko odgovorni in da jih je mogoče preganjati le z zasebno civilno tožbo. Prav tako ni bil sprejet predlog ZNP, po katerem bi se lahko objava zasebnih sporočil javnih oseb v medijih kazensko preganjala le z zasebno civilno tožbo. Trenutno namreč ta pregon opravljajo državni organi na predlog javnih funkcionarjev.

 

Pri sprejemanju sprememb Kazenskega zakonika je ZNP uspešno sodeloval z drugo novinarsko organizacijo v Sloveniji, Društvom novinarjev Slovenije, in nekaterimi nevladnimi organizacijami.

 

Leta 2015 so bile v državnem zboru sprejete spremembe zakona o medijih, ki je krovni zakon za medije v Sloveniji. Novela je prinesla manjše popravke medijske zakonodaje. Zakonodajalec pri tem ni upošteval nekaterih predlogov ZNP. Med drugim ni upošteval predloga, da se črta neživljenjska določba, po kateri je treba popravek objaviti na enakem mestu, na katerem je bil objavljen sporen zapis. Dovolj bi namreč bilo, da je popravek objavljen na enakovrednem mestu. V ZNP pogrešamo tudi določbe, ki bi preprečile oglaševalski monopol največje komercialne televizije POP TV in nelojalno konkurenco na tem področju.

 

V državnem zboru je v letu 2015 prišlo do poskusa, s katerim je vlada skušala v zakon o dostopu do informacij javnega značaja vnesti določilo, po katerem bi lahko javni organ, zavezan za posredovanje informacij javnega značaja, prosilcem (tudi novinarjem), zaračunal čas, ki ga porabijo za pripravo informacij. Proti temu sta odločno nastopili obe novinarski organizaciji, Informacijski pooblaščenec RS in nekatere nevladne organizacije. Določilo nato v državnem zboru ni bilo sprejeto.

 

Fotoreporter obsojen, ker je objavil sms sporočilo predsednice vlade

 V začetku leta 2015 je v Sloveniji postala pravnomočna sodba, s katero je sodišče fotoreporterja Janija Božiča obsodilo na pet mesecev pogojnega zapora, ker je v državnem zboru leta 2013 fotografiral sms takratne kandidatke za premierko Alenke Bratušek in ga objavil na svojem spletnem portalu. Obsojen je bil kljub temu, da je Bratuškovi sporni sms poslal eden od resnih kandidatov za premierski položaj, Peter Kraljič in to že 20 minut pred izvolitvijo. V njem ji je čestital za izvolitev. Po mnenju ZNP takšne sodbe spominjajo na prijeme kakšnega afriškega ali azijskega diktatorskega režima. Tovrsten fotografije namreč mediji v demokratičnih državah redno objavljajo, brez vsakršnih sodnih posledic, Božič pa se je moral zaradi pregona, ki mu je onemogočal delo, celo preseliti v London.


V letu 2015 je sodišče tedniku Reporter prepovedalo objavljati leta 2013 posnete fotografije zaslona Ipada takratnega obrambnega ministra Romana Jakiča. Iz sporočila, ki ga je prejel, je bilo razvidno, da mu je njegov prijatelj iz stranke Zares, obramboslovec Klemen Grošelj, svetoval obširne kadrovske menjave na ministrstvu.

 

Nepluralnost slovenskega medijskega prostora in neurejen položaj novinarjev

 Tudi v letu 2015 ena od glavnih težav slovenskega medijskega prostora ostaja njegova nepluralnost. Oba največja javna medija, Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo, obvladuje vsakokratna vladna večina v državnem zboru, ki imenuje večino članov njunih najvišjih organov, kar se posledično pogosto pozna tudi pri njunem poročanju. Podobno je z vsemi večjimi zasebnimi mediji, ki so večinoma levo usmerjeni, kot so Delo, Večer in Dnevnik, ter največjo komercialno televizijo POP TV. Oba javna medija še skušata zagotavljati vsaj minimalno uravnoteženost svojega poročanja, medtem ko za največje zasebne medije tega ni mogoče trditi. Rešitev bi zato bila, da bi se v večji meri razvili zasebni mediji, ki predstavljajo drug svetovno-politični nazor, a se ti pogosto srečujejo s pomanjkanjem denarja in kadra. Težavo bi bilo mogoče rešiti tudi tako, da bi največji zasebni mediji načrtno gojili notranjo pluralnost (s tem bi pridobili tudi bralce, ki jih sicer ne berejo), kar pa glede na pretekle izkušnje ni za pričakovati.

 

Težava slovenskih novinarjev še naprej ostaja njihov status. Mnogi novinarji za medijske hiše (tudi tiste največje) tudi po več let delajo preko avtorskih pogodbo, vendar jih te ne zaposlijo. Ne zaposlijo jih kljub temu, da ima njihovo delo vse znake rednega delovnega razmerja, to je, da delajo v prostorih delodajalca, z njegovo opremo, po osem in več ur na dan. Ker se novinarji bojijo izgube dela, delodajalca ne tožijo, ta pa še naprej izkorišča njihov položaj. Slednje bi lahko preprečile ustrezne inšpekcijske službe, ki pa so po oceni ZNP premalo učinkovite.

 

Velikokrat so novinarji prisiljeni postati tudi samostojni podjetniki, pri tem pa delo še naprej opravljajo izključno za eno medijsko hišo in v njenih prostorih. S tem si njihovi delodajalci namreč znižujejo stroške, saj jim novinarja samostojnega podjetnika ni treba zaposliti in zanj plačevati prispevkov.


Groženj novinarjem uradni organi ne preganjajo

 V letu 2015 je prišlo do nekaterih groženj novinarjev, pri katerih se je kot povsem neučinkovita izkazala zakonodaja, ki ne omogoča učinkovitega pregona tistih, ki grozijo. Hkrati so se organi pregona pokazali kot skrajno neodzivni.

 

Januarja 2015 je namreč anonimnež le nekaj ur po islamističnem pokolu novinarjev pariškega tednika Charlie Hebdo na družbenem omrežju Facebook zagrozil novinarjem opozicijskih tednikov Demokracija in Reporter. Zapisal je, da to, kar se je zgodilo z novinarji Charlie Hebdo, ni nič v primerjavi s tistim, kar se bo zgodilo novinarjem Demokracije in Reporterja. Novinarji so anonimneža ovadili policiji in tožilstvu, a je državna tožilka njihovo kazensko ovadbo zavrgla z obrazložitvijo, da gre le za »trenutni izraz nezadovoljstva posameznika«. Ker novinarji storilca niso mogli identificirati brez dostopa do IP naslova računalnika, na katerem je zapisal grožnjo, zoper njega sami niso mogli začeti kazenskega pregona. Zato so na sodišče vložili predlog za opravo nekaterih preiskovalnih dejanj, a je sodišče predlog zavrnilo. Kot razlog je navedlo, da veliko posameznikov preko družbenih omrežij izraža nezadovoljstvo s trenutnim družbenim in političnim položajem. Zapisalo je celo, da je treba upoštevati, »da se Demokracija in Reporter uvrščata med politični tisk, ki znata s svojim izražanjem razburiti splošno javnost, s čimer izzivata tudi burne reakcije posameznikov«. Gre za neke vrste ideološko obarvano oceno, ki si je sodišče ne bi smelo dovoliti.


Glede na to novinarjem ni preostalo drugega, kot da so zoper sodišče vložili tožbo, o kateri pa še ni odločeno.


V letu 2015 so se pojavili tudi pritiski na določene medije in posameznike, ki so kritično obravnavali tematiko migrantske krize oziroma so opozarjali na problem varnosti, integracije in nekompatibilnosti migrantov z evropskimi vrednotami in kulturo. Šlo je za pritiske predvsem s strani države bogato financiranih organizacij civilne družbe.

 

  

V Ljubljani, 3. 5. 2016                                                                   Upravni odbor ZNP