Protest Združena novinarjev in publicistov v primeru globe reviji Demokracija natisni

V Združenju novinarjev in publicistov smo ogorčeni ob novici, da je kranjsko okrajno sodišče v odgovoru za zahtevo po varstvu zakonitosti odločbe urada informacijskega pooblaščenca proti tedniku Demokracija v celoti potrdilo odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, s katero je tednik Demokracija zaradi objave dopisovanja sodnika Franca Dobrovnika ter novinarja Mladine Igorja Mekino septembra 2011 v Demokraciji oglobila za 11.600 evrov, novinarko Petro Janša ter urednika Metoda Berleca pa za 1.660 evrov.

Menimo, da gre že pri sami odločbi o prekršku za poskus finančnega pritiska na tednik, ki poroča drugače kot velika večina slovenskih medijev, in je tudi sicer pod pritiski na oglaševalce. A tu se odpirajo še dodatna vprašanja.

Prvič: Odmerjena globa je namreč višja, kot so izrečene stranske denarne kazni obsojenim gradbenim baronom Hildi Tovšak, Ivanu Zidarju in Dušanu Černigoju. Zidar in Črnigoj sta bila obsojena na plačilo enajst tisoč, Tovšakova pa na deset tisoč evrov kazni.

Drugič: Globa je bila izrečena zaradi dejstva, da sta bila v članku objavljena elektronska naslova tako sodnika kot novinarja Mladine brez privoljenja obeh – čeprav gre za javni osebi, njuna elektronska naslova pa sta tudi javno dostopna.

Tretjič: Gre za postopek, ki ga je sprva vodil državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Klemen Mišič, ki je uredništvu Demokracije poslal poziv za pisno pojasnilo o tem, zakaj sta bila v tedniku objavljena elektronska naslova sodnika in novinarja. Po pojasnilu je bil postopek ustavljen, kasneje pa obnovljen, očitno tudi na podlagi članka o politično pristranskem delovanju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Motiv za znova sprožen postopek torej ni v spoštovanju zakonov, pač pa maščevanje.

Četrtič: Podobne podatke kot tednik Demokracija je objavila tudi Mladina, vendar je informacijska pooblaščenka ni oglobila – torej gre v tem primeru za dvojna merila ter delovanje v nasprotju z Ustavo RS oz. načelom enakosti pred zakonom.

Glede na dejstvo, da je bil tednik Demokracija že vse od svojega začetka izhajanja soočen s podobnimi pritiski (prvič že leta 1996, ko je nadzornik Jože Bogataj prepovedal objavljanje seznama sodelavcev Službe državne varnosti), smo lahko upravičeno ogorčeni ne samo nad ravnanjem informacijske pooblaščenke, ki se ji izteka mandat, pač pa tudi nad ravnanjem sodstva, ki takšnim dejanjem daje pravno-formalno legitimnost in potrjuje znano tezo, da imamo v Sloveniji očitno dve pravni državi – eno za »naše« in drugo za »nenaše«.

Upravni odbor ZNP