Poročanje Kanala A o protestih sporno tudi za Varuhinjo človekovih pravic natisni

Uredništvo Kanala A se je na poziv Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), v katerem smo kolege novinarje pozvali, naj bodo pri svojem delu zelo pazljivi, da se njihovega poročanja ne bo razumelo kot spodbujanje ali odboravanje nasilja, odzvalo skrajno arogantno, žaljivo in manipulativno. Ob tem poudarjamo, da v našem pozivu Kanala A nismo „neposredno obtožili storitve kaznivih dejanj“, ampak smo navedli, da gre pri transparentu „Vsi politiki marš v Barbara rov“ glede na kontekst za poziv k poboju, kar je kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika RS (javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti), zato smo pozvali policijo in tožilstvu k ukrepanju. Uredništvu oddaje Svet na Kanalu A pa smo očitali, da je omenjeni transparent brez zadržkov omenila voditeljica oddaje, ne da bi pri tem kakorkoli problematizirala vsebino.

Takšno poročanje se zdi sporno tudi uradu Varuha človekovih pravic RS, kjer so za revijo Reporter med drugim izjavili: „Poročanje voditeljice oddaje Svet na Kanalu A dne 21. decembra, ko naj bi bil v oddaji prikazan transparent »Politiki marš v Barbara rov«, ni bilo pospremljeno z ustreznim komentarjem o neprimernosti napisa. Pri poročanju novinarjev se zato postavlja predvsem vprašanje, ali ravnajo strokovno in v skladu z etičnimi načeli, kot jih določa etični kodeks novinarjev. Na podlagi kodeksa DNS in SNS je v novinarskih prispevkih nedopustno spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi. Menimo, da bi v ravnanju novinarke v konkretnem primeru lahko bil kršen omenjeni 21. člen kodeksa. To bo lahko presojalo tudi Novinarsko častno razsodišče (NČR), če bo prejelo pritožbo za začetek postopka pred NČR, ki jo je treba poslati najpozneje 45 dni po dogodku, za katerega pritožnik meni, da sodi med primere neetičnega ravnanja novinarja ali drugega avtorja uredniških vsebin.“

Celoten odgovor urada Varuha človekovih pravic RS na vprašanje novinarja Reporterja Nenada Glücksa, sicer tudi člana upravnega sveta Združenja novinarjev in publicistov, obljavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani gospod Nenad Glücks, novinar tednika Reporter,

na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) ste naslovili vprašanje, kako bo Varuh ukrepal v zvezi z konkretnim javnim pozivanjem na poboj, kot se je zgodil s prikazovanjem transparenta enega od demonstrantov »Politiki marš v Barbara rov« ter ali bo Varuh vložil kazensko ovadbo na policijo ter kakšno je sicer stališče Varuha do transparentov s takšnimi ali podobnimi sporočili.

Posredujem vam odgovor Varuha:
 
"Varuh obsoja, tako kot že mnogokrat doslej, vse oblike javnega izražanja sovraštva in nestrpnosti, kot takšnega ocenjujemo tudi napis na transparentu, ki ga omenjate. Pisanje nekaterih medijev (Slovenske novice, 24. december 2012), ali si morda varuhinja pred takšnimi sporočili zatiska oči in ušesa, so tako nekorektna in neresnična.  

Glede ukrepanja zoper avtorja ali avtorje tega napisa pa je treba pojasniti, da je trenutno praktično edina možnost pregon zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena KZ-1. Ovadbo zaradi suma storitve tega k. d. lahko vloži vsakdo na policijo ali tožilstvo. Na podlagi dosedanje sodne prakse pa ni veliko možnosti za pregon avtorja ali avtorjev napisa, ki ga omenjate. Sporočilo mora biti namreč usmerjeno proti določeni skupini (nacionalni, verski ipd),  ki si deli skupne osebne okoliščine. Dvomimo, da politiki predstavljajo skupino, ki je varovana z omenjeno določbo kazenskega zakonika. Če pa napisi vsebujejo grožnje posameznikom, tudi politikom, gre lahko za k. d. grožnje po 135. členu KZ-1. V tem primeru se storilec preganja na zasebno tožbo oz. na predlog, ki ga lahko poda le oškodovanec sam. Varuh sicer že vrsto let kritizira pomanjkljivo zakonodajo in prakso pregona t. i. sovražnega govora. Stališča in predlogi Varuha so razvidni iz posameznih sporočil, zlasti pa iz letnih poročil Varuha (poglavje 2.1.2. Etika javne besede), ki so dosegljiva na spletni strani Varuha: http://www.varuh-rs.si/.

Posebno vprašanje pa je ravnanje novinarjev, ki poročajo o dogodkih, ki so za javnost zanimivi. Poročanje voditeljice oddaje Svet na Kanalu A dne 21. decembra, ko naj bi bil v oddaji prikazan transparent »Politiki marš v Barbara rov«, ni bilo pospremljeno z ustreznim komentarjem o neprimernosti napisa. Pri poročanju novinarjev se zato postavlja predvsem vprašanje, ali ravnajo strokovno in v skladu z etičnimi načeli, kot jih določa etični kodeks novinarjev. Na podlagi kodeksa DNS in SNS je v novinarskih prispevkih nedopustno spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi. Menimo, da bi v ravnanju novinarke v konkretnem primeru lahko bil kršen omenjeni 21, člen kodeksa. To bo lahko presojalo tudi  Novinarsko častno razsodišče (NČR), če bo prejelo pritožbo za začetek postopka pred NČR, ki jo  je treba poslati najpozneje 45 dni po dogodku, za katerega pritožnik meni, da sodi med primere neetičnega ravnanja novinarja ali drugega avtorja uredniških vsebin.

Glede ukrepanja Varuha še pojasnjujemo, da, na podlagi ustave in zakona o varuhu  človekovih pravic, Varuh ni pristojen za obravnavo posameznih novinarjev in medijev, ki sodijo med osebe zasebnega prava. Varuh tudi sicer praviloma ne ocenjuje posameznih medijskih prispevkov, saj bi se to lahko razumelo kot poseg v svobodo izražanja in avtonomijo medijev."

Hvala lepa za prijazne želje. Tudi vam želimo uspešno novo leto 2013.

S spoštovanjem,

Liana Kalčina

Svetovalka Varuha za mednarodno sodelovanje, analize in publikacije

Varuh človekovih pravic RS

Dunajska 56; 1109 Ljubljana