ZNP obsoja pregon novinarjev v primeru Mojce Kocjančič Zalar in zahteva spremembo kazenskega zakonika natisni

V Združenju novinarjev in publicistov obsojamo kazenski pregon novinarjev, ki so kritično pisali o delu sodnice Mojce Kocjančič Zalar, žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja, in zahtevamo spremembo za državo sramotnih določb kazenskega zakonika.

Zahtevo naslavljamo leto po tem, ko je bil odpuščen novinar in urednik Borut Meško. Po politični odpovedi delovnega razmerja in brutalni človeški ter profesionalni diskreditaciji je Meško maja letos zaradi hude bolezni umrl. Pri Združenju novinarjev in publicistov znova opozarjamo na nerazumno ravnanje in krivico, ki mu je ne more nihče več popraviti. Kot je znano, ga je po večmesečnem šikaniranju odpustil direktor državne STA Bojan Veselinovič, ki ga je na ta položaj imenovala vlada Boruta Pahorja. Zato je tudi premier Pahor osebno odgovoren za takšno nesprejemljivo ravnanje do našega pokojnega novinarskega kolega.

Združenje poziva vse medijske hiše v državi, novinarske organizacije in državljane, da nas podprejo pri zahtevi po spremembi za državo sramotnih določb kazenskega zakonika. Kazenski pregon, ki ga je žena pravosodnega ministra Aleša Zalarja, višja sodnica Mojca Zalar Kocjančič, sprožila proti številnim novinarjem zaradi domnevne razžalitve, je zadnji v seriji očitnih primero, ki kažejo uzakonjeno nespoštovanja svobode tiska. Razgaljajo sistem stalnega državnega nadlegovanja in nadzorovanja novinarjev, ki bo državo na lestvici svobode tiska v prihodnosti potisnil še pod sramotno 46 mesto, kamor je zdrsnila letos. Žena pravosodnega ministra je policijske preiskave sprožila celo proti novinarjem, ki so samo povzemali vsebino konfliktov ob odločanju o priporu domnevnih trgovcev z mamili in objavili odzive tistih, ki bi se lahko čutili prizadete. Če je pisanje o tem nedopustno in zahteva policijske preiskave, je s tem ukinjeno vsako pošteno obveščanje ljudi o dogajanju v državi. V državi, kjer že takšna nedolžna poročila preiskuje policija, ker le omenjajo ženo pravosodnega ministra in njeno morebitno vlogo, bi moralo biti novinarje in državljane strah. Politiki, druge uradne osebe in celo župani, če se čutijo prizadete zaradi pisanja medijev, imajo po kazenskem zakoniku izjemno široko pravico zahtevati od tožilcev in policije, da morajo preiskovati ravnanje novinarjev, jih zasliševati in s tako zbranimi dokazi na sodišču zastopati »dobro ime in čast« pomembnih funkcionarjev vseh vej oblasti.

Zaradi razžalitve in domnevnega očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja je žena pravosodnega ministra sprožila policijska zaslišanja novinarjev Dnevnika Miče Vipotnik, Mojce Furlan Rus in Petra Lovšina, novinark Dela Majde Vukelić in Olge Cvetek ter urednika revije Stop Martina Senice. Nabor novinarjev in medijev, katerih delo preiskuje policija, se bo najverjetneje še razširil. Po veljavnem kazenskem zakoniku bi lahko v primeru obsodbe novinarje doletela denarna kazen ali zapor do pol leta, enako pa tudi odgovorne urednike (oziroma tiste, ki so jih nadomeščali). Možnost, da bi urednika časopisa Delo in Dnevnik ter več novinarjev obeh časopisov zaprli, je sicer majhna, ker zaradi mednarodne sramote za državo in osebne časti sodnikov slednji v zakonu določenih zapornih kazni najverjetneje ne bodo izrekali. Postopkov proti urednikom, ki dejansko odločajo o objavah, pa funkcionarji - vsaj po dostopnih informacijah – ne sprožajo, najverjetneje ker gre za »težje tarče«.

Združenje novinarjev in publicistov je protestiralo že ob zaostritvi kazenske zakonodaje leta 2008 in javnost opozorilo na škandaloznost ureditve, ki je v manjšem obsegu v državi veljala že prej. Nasprotovali smo policijski preiskavi proti novinarki tednika Reporter Biserki Karneža Cerjak, ki jo je sprožil župan Celja Bojan Šrot. Preiskava je bila po posredovanju vrhovnega tožilstva ustavljena. V združenju opozarjamo, da so žrtve določb zakona ob novinarjih in urednikih tudi policisti in tožilci, ki morajo nedostojne preiskave dela novinarjev opravljati. Če jih ne bi, bi kršili zakon. Zelo nenavadno je bilo ravnanje politikov, ki so v primeru preiskave proti finskemu novinarju v Aferi Patria grobo napadli ljubljansko tožilko in tožilstvo v celoti, ker je izvajalo določbe zakona, ki so jih uzakonili prav ti politiki in jih, kljub več javnim pozivom, doslej še niso niti začeli odpravljati.

Ob koncu opozarjamo, da je državni zbor nedavno sprejel zakon o RTVS, pri snovanju katerega je bilo ZNP grobo diskriminirano od ministrice za kulturo Majde Širca in premiera Boruta Pahorja. Za razliko od Društva novinarjev Slovenije predstavnik Združenja novinarjev in publicistov ni bil povabljen v skupino strokovnjakov za snovanje zakona. Zaradi te diskriminacije smo večkrat protestirali tako pri ministrici za kulturo Majdi Širca, kot pri predsedniku vlade Borutu Pahorju, vendar sta nas oba arogantno zavrnila. V obravnavi je še veliko bolj problematičen predlog zakona o medijih, pri snovanju katerega naše združenja prav tako ni smelo sodelovati. Zaradi prevelikega števila popolnoma neustreznih predlaganih določb, smo vlado že pozvali, da predlog zakona umakne iz obravnave, saj ni primeren niti zanjo. Glede sedaj veljavnega zakona, ZNP poziva vlado in parlament, da ustrezno spremenita določbo o objavi popravkov in odgovorov, o načinu objave ustavne pravice do odgovora naj odločajo uredništva sama.

 

Združenje novinarjev in publicistov

Upravni svet

Igor Kršinar, predsednik združenja

 

Ljubljana, 2. novembra 2010