Ločitev novinarskega poklica od strankarskega delovanja po mnenju LA »nevredna polne demokracije« natisni

Ljubljana, 3. julij 2009 - Neomarksistična „Liberalna akademija" (LA) iz Ljubljane, v okviru katere delujejo akademski podporniki strank slovenske tranzicijske levice, se je odzvala na zadevo Muženič. Po mnenju LA „je način prehoda novinarjev v politiko in obratno, kot se izvaja v tem primeru, nedopusten". "Duh sankcij, v katerih nekoga ne spodbujamo k politični participaciji, aktivni ali ne, pa je zanikrn in nevreden polne demokracije," je v izjavi zapisal predsednik LA Darko Štrajn. „Nenadoma" se po njegovem zdi, da imajo novinarke bolj malo ali nič motivov, da bi se kadar koli odločile za politično pot. Muženičeva s svojo kandidaturo na volitvah za evropski parlament na listi LDS po mnenju Štrajna "v politiko pravzaprav sploh ni stopila, ampak je le želela stopiti".

Čeprav se LA načelno „zdi smiselna zakonska ureditev prehoda novinarjev v politiko in obratno" argumentacija LA daje sklepati, da naj zakon velja selektivno - omejitve naj ne veljajo za tiste novinarje, ki se politično udejstvujejo na strani tranzicijske levice.

Glede na dejstvo, da se je Muženičeva odločila za aktivno sodelovanje v politiki, v vodstvu RTVS menijo, da ne more več objektivno zagotoviti spoštovanja načela politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarja ter da kot novinarka informativnega programa, ki pokriva dnevne aktualno-politične dogodke, (začasno) ne izpolnjuje več pogojev za nepristransko in objektivno opravljanje svojega dela v uredništvu informativnega programa RTVS.

Kot je znano, omejitve in nezdružljivost političnih in uredniških ali poslovodnih funkcij sicer določata zakon in statut RTV Slovenija. Določilo poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTVS je udejanjeno v 5. členu zakona o RTVS.

Kljub jasnim omejitvam glede strankarskega delovanja tako v etičnem kodeksu poklicnih novinarjev kot tudi v zakonodaji in notranjih predpisih RTV Slovenija, vse kaže, da se članom Liberalne akademije kolca po "dobrih zlatih časih", ko so bile novinarke (in novinarji) tudi čisto uradno "družbeno politične delavke" v službi edino dovoljene komunistične partije. "Polna demokracija" je torej v skladu s pogledi LA v zadevi Muženič lahko le "ljudska demokracija". 

Celotna izjava LA