Združenje novinarjev in publicistov
Mnenje ZNP o predlaganih spremembah zakona o medijih natisni

Spremembe medijske zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za kulturo, so za ZNP zelo problematične, saj lahko vodijo v drastično omejevanje svobode izražanja. To še posebej velja za 6. in z njim povezani 7. člen, ki de facto uvaja cenzuro. Po tem predlogu lahko medijski inšpektor, ob asistenci novinarskih združenj, izloča tiste vsebine, ki širijo t. i. sovražni govor. Glede na to, da je pojem sovražnega govora zelo ohlapen, in da bo presoja, kaj je sovražni govor, prepuščena subjektivni presoji inšpektorja, je možno takšne določbe politično instrumentalizirati. V praksi bo to lahko privedlo do preganjanja tistih medijskih vsebin, ki promovirajo ideje, katere so v nasprotju s pogledi oblasti. Prav tako bi lahko visoke zagrožene kazni (od 1000 do 10.000 evrov) avtomatično pripeljale do samocenzure medijev, ki sicer povsem argumentirano opozarjajo na anomalije določenih pojavov, kot so množične migracije in podobno.

V ZNP opozarjamo, da bi lahko ureditev, kot jo predlaga ministrstvo, hitro pripeljala v omejevanje svobode izražanja, ki je ustavno priznana in varovana kategorija, zato menimo, da lahko o njenem omejevanju odločajo izključno sodišča. Prepuščati to subjektivni presoji inšpektorja, je skregano z načeli pravne države.

Skregana z logiko stvari je tudi določba, po kateri bi se lahko inšpektor pri odločanju o tem, ali gre v prispevku novinarja ali drugi objavi v mediju za sovražni govor, posvetoval z reprezentativnimi novinarskimi združenji. Čeprav se zdi na prvi pogled všečno, je to približno tako, kot da bi delodajalec o tem, ali delavec krši delovno zakonodajo, povprašal njegov sindikat.

Dejstvo je tudi, da novinarska združenja nismo usposobljena, da bi lahko presojala, kaj sovražni govor je in kaj ne, pa tudi sicer to ni naša naloga. Primarna naloga novinarskih združenj je skrbeti za primeren socialno-pravni položaj novinarjev, opozarjati na anomalije v medijskem prostoru, skrbeti za primerno medijsko zakonodajo in podobno. Sovražni govor je bil do zdaj izključno stvar organov pregona - policije, tožilstva in sodišč - in naj tako tudi ostane.

Sporno je tudi to, da predlog predvideva globe za medije, ki razširjajo sovražni govor, brez da bi zakon določal, kdaj lahko inšpektor izreče globo - ali potem, ko medij ne odstrani sporne vsebine, ali morda ko inšpektor zazna sporno vsebino ... Takšna nedoločenost bi lahko pomenila, da bi bilo tudi izrekanje glob, ki radikalno posega v uredniško politiko medijev, prepuščeno povsem stihijski osebni presoji inšpektorja.

Pri tem tudi opozarjamo, da v inšpekcijskem postopku, po katerem naj bi se vodili postopki, pritožba ne zadrži izvršitve inšpektorjeve odločbe. Tako bi lahko prišlo do velikih posegov v svobodo izražanja, ne da bi medij imel možnost hitrega in učinkovitega pravnega varstva.

Glede na vse navedeno v ZNP pričakujemo, da bo ministrstvo sporne določbe umaknilo iz zakona.

V ZNP med drugim pozdravljamo določbo, da se bo za zagotavljanje javnega interesa v medijih letno še naprej zagotovilo sredstva, ki ustrezajo vrednosti najmanj treh odstotkov zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu. Ne zdi pa se nam smiselno, da se za izvedbo razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin uporabljajo določbe zakona, ki urejajo uresničevanja javnega interesa za kulturo, saj je razdeljevanje sredstev za kulturne projekte nekaj povsem drugega kot razdeljevanje sredstev medijem. Smiselno je, da se za določitev vodenja postopkov razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin sprejme posebna uredba, ki upošteva vse posebnosti medijev in medijskih vsebin, tako kot je bilo to urejeno do zdaj. Sistem sofinanciranja trenutno kolikor toliko deluje, četudi ni optimalen, zato ga ni smiselno spreminjati.

V ZNP pa pozdravljamo določbo, po kateri mora biti programska vsebina, katere objavo naroči pravna ali fizična oseba za plačilo ali drugo podobno nadomestilo, na izpostavljenem mestu na začetku programske vsebine označena z opozorilom »Plačana objava«, ki je izrazno bolj poudarjeno od sporočila v programski vsebini. V praksi se namreč pogosto dogaja, da skušajo mediji zabrisati razlike med plačanimi in neplačanimi vsebinami, pri čemer posledično ni jasno, kaj je prispevek novinarja in kaj plačana propaganda.

Upravni odbor ZNP, 4. 7. 2019

 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.