Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je na novinarski konferenci, 24. 2. 2015, predstavilo svoj predlog sprememb kazenskega zakonika. ZNP predlaga, da se iz kazenskega zakonika izključi možnost kazenskega pregona novinarjev zaradi njihovega novinarskega dela. Predlaga tudi, da ne bi bil več mogoč kazenski pregon za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.

Avtor slike: Matic Štojs (spletna stran Demokracije)

Član upravnega odbora ZNP Igor Kršinar je dejal, da kazenska grožnja novinarjem ni sprejemljiva z vidika možnih pritiskov na ustavno pravico svobode govora, tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Spomnil je, da so v takšnih primerih možne zasebne odškodninske tožbe in da so tovrstno dekriminalizacijo že sprejeli v nekaterih drugih državah EU, na primer v Veliki Britaniji in na Irskem.

Predlog sprememb kazenskega zakonika je ZNP ministrstvu za pravosodje posredoval 18. decembra 2015 (pa tudi pred leti), a odgovora še ni prejel. Poleg predloga za izključitev možnosti za kazenski pregon novinarjev zaradi njihovega novinarskega dela ZNP predlaga tudi izključitev možnosti za kazenski pregon novinarjev zaradi objave tajnih podatkov.

V ZNP tudi menimo, da je varovanje tajnih podatkov dolžnost državnih organov in ne novinarjev, pri čemer pa mora biti objava takšnih podatkov v javnem interesu.

Predsednik ZNP Tino Mamić je menil, da je Slovenija "država, kjer je fotografiranje v parlamentu lahko kaznivo, hkrati pa ni kaznivo, če novinarju na družabnih omrežjih groziš s smrtjo".

Po njegovih besedah novinarji, posebej tisti, ki so v slabšem delovnem razmerju, ne morejo sami nositi bremena velikih tožb. Tu ne gre le za denar, ampak tudi porabo časa in stres, ki ga novinar pri tem doživlja. Zato ZNP poziva oblast, da se zavzame za svobodo govora in tiska.