Združenje novinarjev in publicistov
Glavne novice
Stališče ZNP o razmerah na Slovenski tiskovni agenciji natisni

Ljubljana, 31.december 2008

Upravni svet odbor Združenja novinarjev in publicistov pozorno spremlja položaj na STA. Združenje se čudi, ker so se nekateri formalni zastopniki novinarjev na STA odločili, da zahtevajo ne le ureditev materialno finančnih pogojev za delo, kar je resda domena lastnika - vlade RS, temveč so vodilne politike pozvali tudi k ideološkemu urejanju tiskovne agencije.

Vodja novinarskega zastopstva Mihael Šuštaršič in predsednica sindikata Vesna Rojko sta namreč v svojem dopisu predsedniku vlade Borutu Pahorju novinarje STA razdelila na lojalne in nelojalne tedanji oz. sedanji politični oblasti oziroma na „naše" in „njihove", kar ocenjujemo kot ideološko in neprofesionalno dejanje.

Vodja zastopstva in sindikat s takšno potezo, ko politično opredeljujeta in diskreditirata novinarstvo in novinarje na STA kažeta, da novinarstvo razumeta le kot ideološko orodje, podrejeno tej ali oni politični skupini.

V ZNP takšni delitvi nasprotujemo, verjamemo, da novinarjev ne združujejo politična prepričanja, ampak spoštovanje profesionalnih standardov, pravil in predanost interesom javnosti po vsestranski obveščenosti.

Hkrati v združenju opozarjamo, da se je metoda diskreditacij novinarskih kolegov brez dokazov in korektnega postopka ugotavljanja, ali je res prišlo do kršitve profesionalnih standardov, v zadnjem obdobju razširila, kar je za ugled novinarjev in novinarske skupnosti pogubno. Zgled za to je v preteklosti dalo samo vodstvo Društva novinarjev Slovenije s podtikanji o domnevnih cenzurah in drugih hudih profesionalnih napakah. Teh nikoli ni niti skušalo dokazati pred strokovnim organom, ki bi presojo lahko opravilo in kjer bi se pokazalo, za čigave in kakšne spodrsljaje naj bi šlo. V združenju ne verjamemo, da lahko zagate glede profesionalnosti v medijih reši katerikoli politik.

Upravni svet ZNP od vlade RS kot lastnice tiskovne agencije pričakuje predvsem to, da bo omogočila profesionalno delo vsem novinarjem na STA z reševanjem kroničnih materialno-finančnih zagat, ki jim je s svojo odločitvijo pred sedmimi leti botrovala tudi sama. Takrat je namreč podprla odločitev o preselitvi sedeža STA iz prostorov, ki so bili v državni lasti, v prostore zasebnika, za katere tiskovna agencija plačuje visoko tržno najemnino v središču Ljubljane. Ni nepomembno dejstvo, da je lastnik prostorov, v katerih od takrat gostuje STA, sicer poslovni partner nekdanjega direktorja Slovenske tiskovne agencije.

Pričakujemo tudi, da bo vlada v primeru preureditve STA, ki naj bi jo načrtovala ena od strank vladne koalicije, povabila k sodelovanju tudi predstavnike novinarskih organizacij.

Za Upravni svet ZNP

Peter Jančič, predsednik

 
Policisti in tožilci za obrambo politikov pred novinarji? natisni

Ljubljana, 25.11.2008 –  Po policijskem zaslišanju novinarke tednika Reporter Biserke Karneže Cerjak v zvezi s člankom »Fevdi celjskega župana« odvetniki opozarjajo, da policija in tožilci proti novinarki ukrepajo po zakonu, ki v času, ko je bil objavljen članek, še ni veljal. Celjski župan in predsednik SLS Bojan Šrot je tožilstvu predlagal pregon po uradni dolžnosti zaradi domnevnega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, čeprav iz sodbe vrhovnega sodišča iz leta 2005 sledi, da lahko župani tovrstni pregon sprožijo le z zasebno tožbo. Pravico lokalnim oblastem do tovrstnih postopkov je parlament v kazenskem zakoniku – brez tehtnih utemeljitev – dodelil šele nedavno, novost je začela veljati s prvim novembrom, ko je bil novinarkin tekst že davno objavljen. Tožilstvo in policija – če te predpostavke držijo - bi morala pojasniti, po določbah katerega zakona trošijo davkoplačevalski denar.


ZNP je že opozoril tudi na nerazumnost popravljene določbe kazenskega zakonika, ki velja od 1. novembra letos, ker brez vsakega tehtnega razloga širi krog upravičencev (politikov), ki lahko tožilstvu predlagajo kazenski pregon proti novinarjem zaradi suma kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime tudi na organe lokalne samouprave. Tudi lokalne politike po novem pred kritikami novinarjev brezplačno branijo kar policisti in tožilci, katerih v vloga v demokratični družbi to nikakor ne more biti.

 

 

Preberite več ...
 
Vrhovno sodišče: Nekorektno poročanje natisni

Vrhovno sodišče se je z odprtim pismom odgovornim urednikom in stanovskim organizacijam odzvalo na poročanje o družini Cerar iz Domžal z oceno, da novinarji, ki so poročali, niso preverjali in so enostransko prikazali primer. Kritični so tudi do politikov, ki so se po poročanju medijev tudi že oglasili. Svetovalec vrhovnega sodišča Gregor Strojin je v spremnem dopisu o odprtem pismu zapisal: „Objavite ga po lastni presoji, v luči korektnosti pa v primeru Dnevnika, Večera in POP TV upam, da kljub temu v celoti. Predvsem pa vas prosim, da ga upoštevate pri nadaljnjem delu.“

Preberite več ...
 
Novinarstvo brez dokazov ni verodostojno natisni

Združenje novinarjev in publicistov opozarja na nenavadno stališče finske javne televizije YLE, ki ob ostri obtožbi, izrečeni na račun slovenskega premiera in delovanja slovenske države ter slike, ki so jo s tem ustvarili o njej, ni pripravljena za svoje trditve navesti nobenih dokazov, s katerimi bi potrjevali svojo zgodbo in trditve.

Dramatične novinarske zgodbe, v katerih novinar javnosti prikrije vire in ne predstavi dokazov za svoje trditve, ki bi omogočali preverjanje, so značilnost rumenega tiska.  

V zgodovini slovenskega novinarstva so novinarji že razkrivali korupcijske škandale, a javnost jim je verjela, ker so predstavili tudi dokaze, ki so omogočali preverjanje. Novinarka TVS Lidija Hren je denimo razkrila podpis ministra Maksa Tajnikarja pri spornih poslih v povezavi s Tamom, ki jih je ta pred tem zanikal. 

Združenje opozarja, da so viri, ki jih je novinar predstavil v zgodbi, zaradi očitnega političnega ali poslovnega konfliktnega interesa sporni, česar svoji javnosti novinar ni predstavil. Finska javnost denimo ne pozna že poldrugo desetletje trajajočega konflikta med slovenskim premierom Janezom Janšo in nekdanjim kriminalistom Dragom Kosom, ki je zaznamoval številne podobne afere v zgodovini države.  

Ob tem je morda značilno, da je bila v prispevku prikrita tudi informacija, da je finskega novinarja pri pripravi prispevka po Sloveniji vodil Blaž Zgaga. Omenjeni novinar je lani pripravil mednarodno peticijo z neresničnimi obtožbami proti premieru, ki naj bi bil zaradi vpliva na medije sporen kot predsedujoči v Evropski uniji in to v času, ko je bilo že javno znano, da je premier v konfliktu z lastniki največjih medijev v državi in da nanje nikakor ne more imeti vpliva.  

V združenju pozdravljamo reakcijo slovenskih medijev, ki se trudijo predstaviti vse plati medalje in ločiti resnico od govoric, manipulacij in podlih podtikanj.   

Upravni svet združenja novinarjev in publicistov

Preberite več ...
 
Nadzor telefonov novinarjev in urednikov natisni

Policija je leta 2005 nadzorovala, s kom se je novinar Jože Možina pogovarjal po mobilnem telefonu, je pokazala (zaupna) policijska ovadba, ki jo je na spletni strani razkril ljubljanski Dnevnik (http://www.dnevnik.si/uploads/articles/fail1.pdf). Policija – kot kaže dokument - se celo čudi, zakaj ji sodnik ni dovolil še pregleda pisarne tedaj novinarja, danes pa direktorja Televizije Slovenija Jožeta Možine, ko so poskušali ugotoviti, kdo je novinarju dal zaupne dokumente urada za preprečevanje pranja denarja, ki so kazali na sum pranja denarja.

Primer kaže, da se široka praksa policijskih zasliševanj novinarjev, nadzorov njihovih telefonov in preiskav stanovanj in službenih prostorov, ki je bila značilnost prejšnjega desetletja, ni končala z razvpitim primerom Tomaž Ranc proti državi. Policisti, tožilci in sodniki so pač povečini še isti. Čisto mogoče je, da je novost le, da novinarje zdaj nadzorujejo bolj prikrito.

Vsi omenjeni primeri (tudi zadnji proti Možini) temeljijo na določbah v kazenskem zakoniku, ki prepovedujejo objavo zaupnosti v medijih „brez dovoljenja“. Določbe so večkratni logični nesmisel: dovoljenje za objavo zaupnosti je neumnost (potem ni zaupnost) in čisto nejasno je, kdo bi naj to dovoljenje dajal (a kak centralni komite?), predvsem pa novinarji niso in ne morejo varuhi uradnih zaupnosti (za to niso plačani). Kazenske sankcije, torej nekaj let zapora, ki jih zakon določa, novinarjem dejansko ne pretijo, težko si je namreč predstavljati, da bi kak sodnik izrekel kazen, predvsem ker je kaznovanje novinarjev za izdaje uradnih, vojaških in podobnih zaupnosti v zahodnem svetu nepredstavljivo in bi bil velik mednarodni škandal.

Zakaj so torej omenjene določbe iz socialističnih časov še v kazenskem zakoniku? Praksa kaže, da predvsem, ker imajo policisti s tem možnost za preiskovanje in prisluškovanje medijem in novinarjem, kar se je znova pokazalo pri nadzoru Možine. Podatki, ki jih pridobijo, pa so orožje predvsem v političnih spopadih, na kar kaže tudi zadnja objava v Dnevniku, ki jo je podpisal Rok Praprotnik.

Sodba vrhovnega sodišča (Ranc proti državi) iz katere izhaja, da za poseg v zasebnost (denimo nadzor s kom se novinar pogovarja po telefonu)  določbe o izdaji uradne tajnosti ne morejo in niso mogle biti temelj, je zato izjemno pomembna. Ni pa jasno, koliko to normo policisti, tožilci in preiskovalni sodniki tudi spoštujejo. Pred tremi leti je niso, je kje jamstvo, da jo danes? Omenjen nadzor novinarjev poteka namreč zaupno in zanj praviloma ne izvemo. Da so nadzorovali Možino ne bi izvedeli, če Dnevnik ne bi objavil zaupnega dokumenta policije, s katerim je Rok Praprotnik skušal dokazati obratno teorijo, da tožilci in policija iz političnih razlogov (ker bi naj bil cilj Andrej Bajuk) v tej preiskavi niso opravili dela kot bi morali.

Pravno gledano je policija podatke o telefonskih pogovorih pridobila s pomočjo spremembe zakona o kazenskem postopku, ki je bila uzakonjena leta 2004 v času vlade Antona Ropa, ko so pravico do nadzora elektronskih komunikacij, ki prej ni bila posebej urejena, zapisali v 149b člen, s čemer tak nadzor ne sodi več v 150. člen, torej med tiste, kjer, zaradi ustavnih določb o  varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivosti stanovanj, veljajo ostrejša pravila (ne zadošča preiskava proti neznanemu storilcu in zagrožena kazen ne sme biti nižja od 8 let zapora). Zadošča torej spet le novinarska objava zaupnosti brez dovoljenja, da lahko policija pridobi podatke, s kom se je novinar pogovarjal.  Po zakonu bi sicer vsi takšni podatki morali biti čez čas uničeni. Primer, ki ga je predstavil Dnevnik, kaže, da niso uničeni. Sicer ne bi mogli prebrati, s kom se je Možina pogovarjal po telefonu. Prav ta zakon pojasnjuje, zakaj sodnik policiji ni dovolil preiskave prostorov nacionalne televizije - to pa že sodi pod 150. člen, kjer so pogoji ostrejši in ti niso bili izpolnjeni.

Pravno je pomembno, da je Brezigarjeva nekoč skušala sprožiti postopek za obrambo Tomaža Ranca pred zlorabo Draga Kosa in da je Dnevnik v zadnji zgodbi povsem zamolčal, da je šlo tokrat za enak postopek proti novinarju Možini (in ne predvsem Bajuku), v njem se celo znova pojavi Kos, ki pomaga policiji proti novinarju. Čemu ta kolegialna slepota, si je težko predstavljati, gotovo pa je koristno, da smo o novem primeru nadzora novinarja (na predlog tožilca ga je dovolil preiskovalni sodnik, podatke o ugotovitvah pa zapisala policija) obveščeni in da vemo, da je z zakonom od leta 2004 spet dovoljen dokaj širok nadzor prometa telefonskih aparatov novinarjev in urednikov in s tem njihovih virov.

 

Preberite več ...
 
<< Začetek < Prejšnja 31 32 Naslednja > Konec >>

Stran 31 od 32
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.