Bo vlada Boruta Pahorja nadgradila stiskanje javne RTV? natisni

Ljubljana, 09.02.2009 -  Na januarski seji je programski svet RTV izglasoval krizni programsko poslovni načrt. Razlog za oznako, da gre za krizni načrt poslovanja, je že večkrat predstavilo vodstvo zavoda: država, ki je novinarje, urednike in druge zaposlene na radiu in televiziji uvrstila med javne uslužbence in z zakonom določila poviševanje plač vsem zaposlenim, ni za to zagotovila denarja. Projekt, ki je med javne uslužbence vključil tudi zavod RTV, je uzakonila že vlada Antona Ropa, kakšne bodo plačne spremembe je bilo določeno v času vlade Janeza Janše. Da bodo poskrbeli za finančno izvedljivost reforme, je prejšnji minister za javno upravo Gregor Virant tudi pisno zagotovil vodstvu zavoda. A je vlada to zavezo kasneje pozabila.

Ker je že več let nespremenjen tudi prispevek, ki je temelj za delovanje javnega zavoda in ga vlada z začetkom leta tudi ni povišala in ker se hkrati lahko zgodi, da bodo zaradi finančne krize upadli prihodki iz oglaševanja, lahko javni zavod zaide v resne finančne težave.

Sprejeti varčevalni program pomeni dolgoročno slabši program javne televizije, javnega radija, vseh regionalnih programov, ki nastajajo v okviru zavoda RTV in tudi poslabšanje obveščanja manjšin, ker tudi največji manjšinski mediji delujejo z denarjem javne RTV.

(pj) 

 

 

 

Izjava 13 članov programskega sveta


Skoraj hkrati je skupina članov sveta RTV s posebno izjavo ugotovila, da javna RTV "izgublja bitko s komercialnimi hišami, ker z vrednotami, h katerim jo zavezuje njen nacionalni značaj, ne more dobičkonosno konkurirati njihovim tržno naravnanim projektom, ki nimajo takih omejitev" in pozvala k »razbremenitvi nekulturne komercializacije, v kateri so reklame samo vrh ledene gore - in sicer tako, da preide njeno financiranje na skrb državnega proračuna neodvisno od te ali one vladajoče politične garniture." Podoben projekt vsaj v odnosu do objavljanja reklam, ko govorijo o reformi javne RTV po vzgledu BBC, napoveduje tudi vladna koalicija.


Izjava članov programskega sveta je bila posledica polemike po zahtevi predstavnikov kulturnih organizacij, ki se ponavlja že desetletje, da morajo biti kulturne vsebine uvrščene v najbolj gledane termine informativnih oddaj. Izjava je nekoliko nelogična, javni televiziji in radiu namreč ni treba tekmovati v dobičkonosnosti, kot je znano namreč javnim zavodom ni treba ustvarjati dobička in imajo v tem smislu prednost pred zasebnimi mediji. Dopustnost reklam podrobno ureja zakon in razprave v programskem svetu RTV o tem, ker svet nima pristojnosti spreminjati zakonodaje, niso smiselne. Se je pa mogoče strinjati, da bi se morali zaposleni v javnem zavodu držati ostrih pravil, ki zagotavljajo verodostojnost, katerih spoštovanje je zagotovljeno v informativnem programu, v drugih pa ne.

Kot predsednik ZNP sem vztrajal, da zahteve članov programskega sveta, kako morajo biti strukturirana glavna poročila (ali med njih, denimo, sodi nastop pevskega zbora v Zgornjem Kašlju) pomenijo poseg v avtonomijo informativnih programov, kjer mora biti kriterij za razvrščanje vsebin pomen za širšo javnost in ne zastopanost te ali one skupine v programskem svetu RTV in da so in bodo uredniki odgovorni za te odločitve in tudi za gledanost, ki je pomemben kriterij uspešnosti javnega zavoda, ki lahko denar namesto v izplačilo dividend – v primerjavi s komercialnimi mediji - nalaga v kakovost programov.


Nadaljevanje razprave o finančni stiski RTV Slovenija in zahtevah skupine članov programskega sveta je pričakovati na februarski seji sveta, na katero so povabljeni tudi predstavniki nove vlade.