Politična elita še naprej želi policijsko preganjati novinarje natisni

Ministrstvo za pravosodje je zavrnilo zahtevo Združenja novinarjev in publicistov, da se ustrezno spremeni Kazenski zakonik, po katerem lahko državno tožilstvo po uradni dolžnosti preganja novinarje, če jim državni ali občinski funkcionarji ali javne ali vojaške osebe očitajo storitev kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Pobudo je združenje naslovilo na vse poslanske skupine in na predsednika vlade po tem, ko je policija na zahtevo sodnice Mojce Kocjančič Zalar (žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja) zaslišala več novinarjev več medijskih hiš zaradi domnevne razžalitve, ki naj bi jo novinarji storili, ko so kritizirali njeno delo v akciji Balkanski bojevnik. Zalarjeva je policijske preiskave sprožila celo proti novinarjem, ki so samo povzemali vsebino konfliktov o odločanju o priporu domnevnih trgovcev z mamili in objavili odzive tistih, ki bi se lahko čutili prizadete.

 Predsednik vlade Borut Pahor je očitno pobudo, ki jo je prejel po elektronski pošti odstopil ministrstvu za pravosodje. Po mnenju ministrstva se kazniva dejanja zoper čast in dobro ime uradne osebe preganjajo po uradni dolžnosti, ker se »s pregonom in morebitno obsodbo ne varuje le osebnostna pravica sodnika (posameznika), temveč je objekt varstva državni organ, pri katerem uradna oseba (v konkretnem primeru sodnika) opravlja svojo funkcijo. Z opravljanjem funkcije sodnik predstavlja sodišče kot državni organ in vsako kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime je dejansko naperjeno proti instituciji, ki jo predstavlja, to pa lahko posledično povzroči nezaupanje državljanov v sodstvo.«

Ministrstvo še pojasnjuje, da je v kazenskem zakoniku določeno, da se ne kaznuje, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja: »V slednjem primeru mora sodišče ugotoviti, ali je bil pri storilcu podan poseben zaničevalni namen in če se pokaže, da namena zaničevanja pri storilcu ni bilo, je izključena protipravnost, s tem pa tudi kaznivo dejanje.« Zato ministrstvo meni, da določb kazenskega zakonika (kazniva dejanja zoper čast in dobro ime) ni treba spreminjati z vidika, kot je bil predstavljen v pozivu ZNP.

Odgovor pravosodnega ministrstva, ki ga vodi veljak LDS Aleš Zalar, je več kot zgolj dvoličen. Ko je državno tožilstvo kazensko preganjalo finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki naj bi škodoval časti in dobremu imenu nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, je Zalar odredil poseben nadzor nad delom tožilstva, poslanci njegove stranke in stranke Zares pa so zahtevali, naj tožilstvo pregon umakne. Ko je kazenski pregon sprožila ministrova žena kot sodnica, pa je ministrstvo ugotovilo, da ni razlogov za spreminjanje kazenskega zakonika. Enako velja tudi za primer, ko ljubljanski župan Zoran Janković zahteva pregon odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurlo. Politična elita še naprej želi policijsko preganjati novinarje.

Igor Kršinar

 

PDF dokument