Parlamentarni preiskavi brezplačnikov na rob natisni

Poslanke in poslanci iz vseh koalicijskih strank, SD, Zares, LDS in DeSUS so v proceduro vložili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave o brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta politično propagandno v korist strank takratne vladajoče koalicije pod vodstvom SDS izhajala pred parlamentarnimi volitvami 2008. Preiskovalna komisija se bo ukvarjala z ozadjem zgodbe o brezplačnikih, njihovem financiranju ter morebitno politično odgovornostjo.

 

Slovenski tednik je izdajalo podjetje Progresija v lasti Andreja Lasbaherja, nekdanjega direktorja tednika Demokracija in poznejšega direktorja tednika Žurnal. Ekspres pa je izdajalo podjetje Zametek, direktor je bil Robert Teršek, odgovorna urednica Barbara Smisl, nekdanja pevka pop skupine BBT. Časopisa torej nista bila v uradni lasti stranke SDS, četudi so bili morda njuni izdajatelji člani te stranke.

 

Za razliko od omenjenih brezplačnikov, ki sta ugasnila takoj po volitvah, še vedno izhaja brezplačnik Dobro jutro, ki je naklonjen levi politični opciji in še zlasti predsedniku Zares Gregorju Golobiču. Dobro jutro izdaja podjetje Regionalni mediji d.o.o.. Lastnika podjetja Regionalni mediji d.o.o. sta zasebno podjetje Dija mediji d.o.o. in avstrijsko podjetje Media Sud-Ost Beratungs. Direktorja podjetja sta Dejan Vlaisavljević in Johan Marcher. Kakšna je njihova povezava s stranko Zares oziroma vladajočim levim trojčkom, ni znano, podobno kot tudi ne vemo, kako je s povezavo med izdajateljem Ekspresa in nekdanjo vladajočo stranko SDS.

 

Kakšne so politične povezave največjih časopisov v Sloveniji, pa je znano. Večinski lastnik Dnevnika je podjetje DZS, čigar direktor Bojan Petan je pred volitvami leta 2004 javno potrdil, da je član takratne vladajoče stranke LDS. Do večinskega deleža v Dnevniku je DZS prišla leta 2002, potem ko ji je takratna vlada prodala delež SOD v tem mediju. Prodaja se je zgodila brez javnega razpisa, torej pod mizo in pod ceno. Tudi uredniška politika Dnevnika je bila vedno naklonjena levi politični opciji, zlasti pa strankama LDS in njenemu političnemu klonu Zares. Tudi največja slovenska časopisna družba Delo je v rokah Pivovarne Laško, ki jo je do poleti lani lastniško obvladoval Boško Šrot, dolgoletni član SD. Nekaj mesecev pred volitvami je takratnemu odgovornemu uredniku Dela ukazal, da mora Delo podpirati SD in Boruta Pahorja, novi odgovorni urednik pa je tik pred volitvami celo pozval bralce, naj oddajo svoj glas za spremembe in za Pahorja. Po bančni razlastitvi Boška Šrota je Delo še bolj pod vplivom vlade in gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki pa prihaja iz stranke Zares. Enaka je tudi usoda časopisa Večer, ki je v lasti Dela. Lastninjenje obeh časopisnih družb se je dogajalo v času od leta 2000 do 2007. Pivovarna Laško je v Delo vstopila leta 2003 in od takrat v njej povečevala svoj delež, vse dokler ni postala edina lastnica. Ironično ji je zadnji, resda manjšinski delež, prodala Janševa vlada, pravzaprav mimo predsednika vlade njegova odpadniška državna sekretarka Andrijana Starina Kosem, ki je pozneje celo postala predsednica nadzornega sveta oziroma upravnega odbora Dela.

 

Zastavlja se vprašanje, ali bodo poslanci preiskovali tudi ozadje lastninjenja največjih treh časopisov, na katere ima politični vpliv vladajoča leva koalicija. Ali bodo raziskali tudi, kdo se skriva za lastniki Golobičevega brezplačnika Dobro jutro? Bodo raziskali tudi politično propagando omenjenih časopisov v korist sedanje vladajoče koalicije?

 

I. K.